O transspolnosti

Kaj je transspolnost?

Transspolnost  je krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na človekovem čutenju in doživljanju sebe in so lahko v skladu z njima tudi preoblikovane. Transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Vključuje vse spolne identitete, ki presegajo, modificirajo ali negirajo družbeno zahtevane norme glede spola in spolnih identitet.

Če latinska predpona trans- pomeni ‘preko’, ‘onkraj’ ali ‘na drugi strani’, pa predpona cis- pomeni ‘na isti strani’ ali ‘na tej strani’. Cisspolnost je izraz, ki označuje ujemanje posamezničine_kove spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Cisspolnost je normativna in večinska spolna identiteta oseb in iz tega izhaja tudi njena družbena moč. Izraz cisspolna oseba uporabljamo prav zato, da poimenujemo normo, ki prav to – večinska izkušnja, a zato nič bolj legitimna kot transspolnost.

Simbol za transspolnost, ki predstavlja skupek simbolov za ženski in moški spol (osnovana na osnovi astroloških znakov; Venera za ženske in Mars za moške) ter z prečrtano puščico za zgornji levi strani, ki nakazuje preplet spolov znotraj binarnega spolnega sistema in tudi onkraj njega. 

Transspolna zastava oz. zastava transspolnega ponosa. Zastavo je leta 1999 ustvarila Monika Helms, transspolna ženska. Roza barva predstavlja deklice, ženske ali identitete, ki se povezujejo z ženskostjo. Modra barva predstavlja dečke, moške ali identitete, ki se povezujejo z moškostjo. Bela barva predstavlja spolno nevtralnost, spolno nezaznamovanost, nebinarne in/ali nedefinirane identitete.

Kdo so transspolne osebe?

Pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira. Transspolna oseba doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji jo je pripisala družba. Transspolne osebe lahko želijo svoje telo in zunanji videz prilagoditi svoji spolni identiteti ali pa ne pristajajo na to, da se morata telo in zunanji videz prilagoditi spolni identiteti. Četudi oseba sodi v definicijo transspolnosti, ni nujno, da se tako identificira, zato je pomembno, da se identitete nikomur ne pripisuje, temveč se z osebami in o njih govori izključno z izrazi, ki jih osebe uporabljajo zase.Transspolne osebe so transspolne ženske in moški ali pa se ne identificirajo znotraj binarnega spolnega sistema. Spolne identitete, ki se nahajajo zunaj binarnega sistema ženska-moški, imenujemo nebinarne spolne identitete. Kar je skupno transspolnim osebam je, da je njihova spolna identiteta drugačna od spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu.

Nekatere izmed transspolnih identitet so:

  • (transspolne) ženske
  • (transspolni) moški
  • nebinarne (angl. non-binary); osebe, ki se ne identificirajo kot ženske ali moški oz. je njihova identiteta onkraj binarnega spolnega sistema,
  • kvirspolne (angl. genderqueer); osebe, ki se ne identificirajo izključno kot ženske ali moški oz. je njihova identiteta onkraj binarnega spolnega sistema
  • spolno fluidne (angl. gender fluid); osebe, ki imajo fluidno, torej ne fiksno definirano spolno identiteto ali pa njihova spolna identiteta prehaja med raznolikimi identitetami,
  • aspolne (angl. agender); osebe brez spolne identitete.

Pomembno je vedeti, da so vse spolne identitete enako legitimne, ne glede na to, če so binarne ali nebinarne in da ne obstaja noben kriterij, ki bi lahko določal ali je neka oseba »dovolj« transspolna ali ne.

Transspolnost se pogosto napačno enači z medicinsko tranzicijo, ki je najpogostejši prikaz transspolne izkušnje v medijih. Tranzicija je proces tekom katerega oseba z raznimi načini potrdi svojo spolno identiteto, ki se sicer ne ujema s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Tranzicija zajema razne oblike potrditve, najbolj znana je hormonska terapija ter operacije za potrditev-spola, lahko pa poteka tudi tranzicija brez telesnih / zdravstvenih sprememb in so spremembe samo na družbeni ravni, npr. sprememba zaimkov, imena, pravno priznanje spola, itd. Za več informacij o tranziciji, priporočamo poseben razdelek na naši spletni strani, ki vsebuje napotke in druge informacije o tem procesu. Pomembno pa se je zavedati, da medicinska tranzicija, ni nekaj, kar si želijo vse transspolne osebe. Rezultati Raziskave potreb transspolnih oseb (2015) kažejo, da je (bilo) 36 % vprašanih v procesu tranzicije, kar pomeni, da večina transspolnih oseb ni (bila) v postopku medicinske tranzicije. Telesa transspolnih oseb so raznolika in prav tako tudi potrebe transspolnih oseb po prilagajanju svojega videza in telesa. Transspolnost torej lahko vključuje proces tranzicije, vendar to ni nujno.

Kje najdem več informacij o transspolnosti v slovenskem jeziku?

Ena izmed temeljnih stvari, za katere si pri Zavodu TransAkcija prizadevamo, so viri v slovenskem jeziku in informacije o položaju in izkušnjah transspolnih oseb v Sloveniji. Naša spletna stran tako ponuja vse, kar trenutno obstaja na tem področju. Glede na to, katere vrste informacij iščete, lahko izbirate med naslednjimi področji:

Kako biti zaveznica_k transspolnih oseb?

Ustrezno nazivajte: poslušajte, katere zaimke oseba uporablja zase. Če niste prepričani, kako nazivati osebo, jo lahko vprašate, katere zaimke želi, da uporabljate v pogovoru z njo. Ko se pogovarjate s transspolno osebo ali govorite o njej, uporabljajte ime, izraze in zaimke, ki so v skladu s spolno identiteto in odločitvijo osebe.

Izobrazite se: spoznajte se s temeljnimi pojmi, povezanimi s spolom in spolno identiteto.

Izogibajte se neprimernim in nespoštljivim vprašanjem:

Ne sprašujte o genitalijah, saj so tovrstna vprašanja nespoštljiva, vdirajo v zasebnost in osebe reducirajo na dele telesa. Spolna identiteta je osnovana na samoidentifikaciji, ne glede na obliko in videz telesa.

Prav tako se izogibajte vprašanjem o operacijah, saj so tudi podatki o tem zasebni in spraševanje po njih je vdor v zasebnost. Operacije lahko potrjujejo spolno identiteto in zmanjšajo ali odpravijo raven doživljanja spolne disforije, ki je kratkoročno ali dolgoročno doživljanje neugodja, nezadovoljstva in stisk kot posledice neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Operacije ne določajo spolne identitete – to določa vsaka oseba sama zase, s samoidentifikacijo.

Varujte osebne podatke: Če imate informacije o spolni identiteti transspolne osebe ste dolžni varovati osebne informacije in omogočati, da oseba sama določi čas in kraj za njihovo razkritje. Nikoli ne rezkrivajte transspolnih oseb brez njihovega predhodno pridobljenega soglasja. Dodatne predloge na to temo najdete v publikaciji Vsi spoli so resnični (str. 154) in v Priročniku za medijsko poročanje o transspolnosti.

Kako spoštljivo poročati/pisati o transspolnosti?

V letu 2017 smo pri Zavodu TransAkcija izdale_i poseben Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti, ki predstavlja izčrpen nabor informacij in smernic za spoštljivo poročanje o transspolnosti. Priročnik je v prvi vrsti namenjen novinarkam_jem oziroma medijem, sicer pa vsem, ki si želijo spoštljivo pisati, poročati o tematikah transspolnosti oziroma jih ustrezno naslavljati, torej tudi študentkam_om, profesorjem_icam, aktivistkam_om itd. Priročnik vsebuje tudi glosar terminologije, zato ga priporočamo vsem, ki se zanimate za tematike transspolnosti.

Več lahko preberete tudi na strani Pogosta vprašanja o transspolnosti.