Motiv: Filip Vurnik
8. marec, mednarodni dan žensk, je dan namenjen opominjanju na družbene, politične in ekonomske neenakopravnosti ter neenakosti, ki jih doživljajo ženske, javnemu zavzemanju prostora in izražanju političnih zahtev ter praznovanju preteklih dosežkov priborjenih v zavzemanju za pravice žensk.
Vsako leto se v dneh okoli 8. marca tako zvrsti serija dogodkov, pozivov in diskurzov, ob tem pa se je potrebno vprašati katere ženske ti dogodki naslavljajo ter katere skupine žensk ostajajo nevidne in neslišane tudi ob 8. marcu? Ena izmed skupin, ki v feminizmu pogosto ostaja nenaslovljena so transspolne ženske in trans femme osebe[1], zato smo pripravile_i prispevek, kjer prav transspolne ženske predstavljajo, kako same doživljajo 8. marec, mednarodni dan žensk.
Kako transspolne ženske doživljajo 8. marec?
“Kot trans ženska imam mešane občutke ob dnevu žensk, saj bi ga rada ga praznovala na tak način, da sem del skupine žensk ampak družbeno gledano je moj status nejasen, marsikatere ženske ga obravnavajo kot sumljivega. Posledično se počutim izločena in imam občutek, da ne bi smela se vključiti ob takem dnevu, kar se mi zdi problematično.
“To bo moj prvi dan žensk odkar sem se razkrila, zato še ne vem točno kaj misliti za ta dan. Vendar, ker smo transspolne ženske tudi ženske, se mi zdi, da bi bilo dobro, če bi na ta praznik bile obravnavane enako kot cisspolne ženske.”
“Kot dan s pomembnim kulturnim in družbenim pomenom, ki pa ga še ne doživljam kot “svojega”, se pravi, namenjenega meni in moji (še vedno nastajajoči in dokaj nestabilni) identiteti.”
“8. marec doživljam kot mednarodni dan javnih sodb o tem kateri osebi je pripoznan njen spol oz. njena ženskost in kateri ne. Ob tem dnevu ljudje podarjajo in prejemajo rože, jaz pa se sprašujem ali me bodo ignorirale_i ali ne in ali sploh želim iti v center in se soočiti z bolečino, da morda ne bom pripoznana kot ženska. Na srečo je del akcij ob mednarodnem dnevu žensk tudi dejanski aktivizem. To me zelo osrečuje in glede tega aktivizma imam zelo malo strahov.”
“8. marec doživljam tako, da si želim, da mi kdo pokloni malo več pozornosti ali mi prinese kaksno rožico. Hkrati tudi pomislim na vse ženske po svetu ki so izpostavljene trpljenju in nasilju samo zato ker so ženske.”
“Ko rečem, da sem ženska veliko ljudi misli da v resnici nisem. To je mnenje, ki je lahko izraženo direktno ali ne, je pa prisotno povsod, tudi v krogih žensk, saj povsod prevlada vizija, da spol določajo genitalije posameznika_ce. Ljudje, ki tako razmišljajo me ne morejo sprejeti kot naravno žensko. Mislijo, da ker nisem bila pripoznana kot ženska polovico svojega življenja, da nimam ničesar skupnega z izkušnjami in situacijami, ki jih ženske doživljajo. Kljub temu, da se sama vidim kot ženska od rojstva naprej (sicer ženska s penisom), in ne glede na to, da so danes moje izkušnje z družbo enake ali hujše kot te od cisspolnih žensk, saj nimam vedno možnosti skriti svoje zgodovine, se bojim javno praznovati ta dan.”
“Bojim se, ker tudi v nobenem LGB krogu nimam zagotovila, da bom sprejeta kot ženska.”
“Osebno doživljam ta praznik kot normalen dan, pač praznik kot praznik. Lepo je da obstaja, ampak tako kot nekatere druge praznike, ga ne doživljam kaj preveč posebno.”
“Lani sem ob 8. marcu prejela risbo od svojega otroka, ki jo je narisala v šoli, kjer me je učiteljica sprejela kot drugo mamo svojih otrok.Tega sem bila izredno vesela in pričakujem ter si želim, da bi bilo povsod tako. Sicer sem morala vložiti ogromno energije in časa v izobraževanje in pojasnjevanje ljudem, kako želim, da me vidijo in obravnavajo, ampak še vedno nikoli ne morem vedeti ali bodo ljudje reagirali pozitivno ali zavračali mojo spolno identiteto.”
Kako si transspolne ženske želijo, da bi ob 8. marcu izgledalo medijsko poročanje, politični diskurzi in dogodki?
“Želela bi si, da bi dogodki in poročanje vključevali tudi transspolne ženske in trans femme osebe, saj bi to bila zelo močna potrditev naših spolov.”
“Politični, kulturni, kritični diskurz o preseku 8. marca in transfem identitet je danes vsekakor potreben, saj je hkrati tudi pogovor o zgodovini feminizma. Na žalost pa (ob pogledu na trenutno stanje) mislim, da splošna javnost takšnega diskurza ne bi najbolje sprejela.”
“Ob 8. marcu si želim da se ob dogodkih, proslavah itd. naslavljajo vse ranljive skupine, vključno z transspolnimi ženskami.”
“Prvotno želim vključenost. Imam občutek, da je ob tem dnevu močna potreba, da se javno izkazujejo simboli spoštovanja do žensk. V primeru, da bi mediji v svoje poročanje vključevali tudi transspolne ženske, tudi v najbolj vsakdanjih posnetkih, npr. video posnetek, kjer se ženskam deli rože in je med njimi trans ženska, bi to lahko bil majhen korak naprej.”
“V primeru, da bi cisspolne ženske ob takem dnevu izpostavljale transspolne ženske kot sebi enake, bi s tem dale zelo pomemben znak družbi (predvsem moškim), da smo trans ženske prave ženske. To je za nas ključnega pomena ne samo zato, da se počutimo legitimne v svojem obstoju, temveč tudi zelo pomembno glede naše varnosti.”
“Za osveščanje ljudi bi bilo zelo dobro, da se ob tem dnevu omeni tudi transspolne ženske, še boljše pa bi bilo, da bi ljudje ob omembi žensk avtomatsko pomislile_i tudi na transspolne ženske. (To se mi sicer zdi bolj fantazija, kot da bi kdaj postala realnost, ampak bilo bi pa super.)”
“Trans ženske in trans femme osebe so izredno izpostavljena skupina kar zadeva umorov in nasilja. Velikokrat je izvor nasilja prav prepričanje moških, da smo trans ženske v resnici moški. To prepričanje je izjemno toksično in nevarno za nas. Zato bi želelal, da ob 8. marcu vidimo in slišimo več trans žensk v medijskih poročanjih ter javnih diskurzih in dogodkih.”
Kaj si transspolne ženske želijo, da bi ob 8. marcu organizirale oz. objavile feministične in LGBT organizacije za transspolne ženske?
“Želim si, da feministične organizacije in LGBTIQ skupnost na sploh javno vključevale_i trans ženske in trans femme osebe kot ženske, ki so vredne biti del tega dneva.”
“Zanimivo bi bilo imeti dogodek na temo intersekcionalnosti. Sem pa tudi takoj za tematski večer za naslovom “Čudovit_a si”!
“Lahko bi objavile_i kakšne informacije za osveščanje, v smislu trans ženske smo tudi ženske.”
“Mogoče bi lahko objavile_i kakšno posebno obvestilo ali pa da bi mogoče na ta dan potekala skupina za trans ženske, kjer bi bila tema npr. pogovora kako trans ženske doživljamo družbo in lokalno okolje, ali imamo kakšne težave v družbi, na delovnem mestu, delile bi občutke, mnenja itd.”
“Ne morem reči da si česa specifičnega želim, vesela pa bi bila kakršnekoli pozornosti (v obliki potrditve identitete).”
“Želim si, da bi ob dnevu žena potekalo čimveč debat, oddaj in dogodkov tudi na temo transspolnosti, da se ljudi osvešča in da dobijo pravi in realni vpogled v to zelo občutljivo in družbeno nevidno temo.”
“Zdi se mi, da bi 8. marec lahko bil priložnost za javno razmišljanje in izobraževanje na temo kdo vse so ženske in zakaj so trans ženske in trans femme osebe tudi ženske. Želim si, da bi organizacije, ki imajo družbeno in medijsko vidnost, vabile manjšine kot so trans ženske kot sogovornice na svoje dogodke, da bi nas uradno omenjale_i in da bi bile pripoznane v vseh objavah in dogodkih.”
[1] Trans femme osebe, so osebe, ki jim je bil ob rojstvu pripisan moški spol ter obstajajo na femininem delu spektra transspolnosti. Lahko so nebinarne ženstvene osebe raznih spolnih identitet ali pa transspolne ženske.
