“Tisti dan se nisem mogel nehati smejati” ali kako nebinarna maskulina oseba doživlja svojo frizuro

Septembra 2015 sem si ostrigel lase. Imel sem dolge, goste, skodrane lase, s katerimi se mi že zdavnaj ni dalo več ukvarjati in sem jih spravljal v nekakšno gmoto, ki sem ji rekel figa. Njihove lepote nikoli nisem razumel, četudi so bili verjetno najbolj prehvaljen del mojega telesa, s katerim sem požel tisti mali procent pozornosti pri ljudeh.

Že nekaj časa sem si jih želel ostriči, ampak si nisem upal.
Zakaj?
Kdove.
Mogoče zato, ker so mi mati rekli, da bo potem moja glava izgledala zelo majhna proti mojemu dolgemu, 187-centimetrskemu telesu, ali pa zato ker se mi je zdelo, da bodo moji kratki lasje kar sami od sebe začeli kričati svetu, da sem trans.

Mogoče se vam zdi, da delam iz muhe slona, ampak vam kljub svojim nagnjenjem k dramatičnosti lahko zagotovim, da je bilo striženje las zame res big deal in to predvsem zato, ker sem s tem prvič posegel v svoje telo z namenom, da ga prilagodim svoji spolni identiteti in sem jasno viden kot maskulina oseba. No, vsaj tako sem upal.

Moja oblačila so bila sicer že prilagojena mojim željam, ampak ker se niso drastično razlikovala od mojih prejšnjih stilov, mi je prav sprememba frizure dala občutek, da ni poti nazaj. Vržen sem bil v vodo, v katero sem vedno želel skočiti, in sem zaplaval. S kratkimi lasmi. Z valovi za katere nisem vedel, ali mi bodo naklonjeni ali ne. Samo zaplaval sem ob pravem času in začutil sem, kako so ramena bolj sproščena, obraz bolj poudarjen, glava veliko lažja, nasmeh bolj širok.

Striženje las je simbolno prekinilo življenje skrivanja in začelo se je novo poglavje. Tisti septembrski dan se nisem mogel nehati smejati in prvič se mi je zdelo, da je moja podoba združena v smiselno celoto.

Filip Vurnik

Filipu lahko sledite facebook strani Demiboyhood in ga spremljate na njegovem youtube kanalu Demiboyhood Channel.