Pravno priznanje spola

“Kako si lahko uredim nove dokumente?”

Kako urediti spremembo podatka o spolu v uradnih dokumentih

V Sloveniji lahko uradni podatek o spolu v osebnih dokumentih spremenijo osebe, ki pridobijo potrdilo o tem, da so spremenile spol s strani zdravstvene ustanove.

Pri spremembi spolnega identifikatorja se spremeni tudi enotna matična številka občana_ke (EMŠO).

Na voljo sta zgolj uradni spremembi iz ženskega v moški spol ter iz moškega v ženski spol, spolno nevtralna možnost za nebinarne osebe ne obstaja. V primeru, da ste nebinarna oseba, ampak želite uradni podatek spola spremeniti iz ženskega v moškega ali iz moškega v ženskega, je to omogočeno.  

Zahtevek za ureditev spremembe je treba vložiti na upravni enoti v kraju, ker ima oseba urejeno stalno prebivališče, saj je to v skladu s krajevno pristojnostjo, več informacij o tem dobite tukaj.

Ob vložiti zahtevka je treba predložiti potrdilo zdravnice_ka, ki vsebuje točno napisan stavek “Oseba je spremenila spol.”
V praksi to potrdilo izdajata dr. Irena Rahne Otorepec in dr. Peter Zajc, psihiatra_inji, ki delujeta v okviru Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete.

Priporočamo, da si preberete Priporočila za izdajo potrdila, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol, saj vsebujejo točne informacije o tem, kakšno potrdilo se potrebuje pred odhodom na upravno enoto.

Poseben obrazec za vložitev zahtevka v Sloveniji ne obstaja, tako da lahko zahtevek napišete ročno ali na računalniku, v praksi pa mnoge osebe zahtevek napišejo tudi na hrbtno stran zahtevka za spremembo imena, saj večina oseb ob spremembi uradnega podatka o spolu zamenja tudi osebno ime.

Stroški: enotnega stroška za vložitev zahtevka za uradno spremembo spola ni, tako da so cene postopka različne. V primeru, da istočasno vložite tudi zahtevek za spremembo osebnega imena, za kar se plača upravna taksa 54,90 €, je možno, da boste plačale_i samo ta znesek, lahko pa še kak dodaten strošek. Natančnih informacij s strani upravnih enot glede stroškov nismo uspele_i pridobiti.  

“Kaj sploh je menjava dokumentov?”

Kaj je pravno priznanje spola

Pravno priznanje spola je postopek spremembe uradnih podatkov o spolu ter ponavadi tudi imena v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Podatek o spolu se torej spremeni na rojstnem listu ter osebnih dokumentih, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, bančne kartice, itd.

Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posamezničini_kovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola.
Samoidentifikacija v praksi deluje tako, da oseba pred uradnim organom npr. notarko_jem, sodnico_kom itd., ki ga določa zakon, ki ureja pravno priznanje spola, izreče svojo spolno identiteto, organ pa to dejstvo zgolj potrdi ter o tem izda uradno potrdilo. Organ nima nobene pristojnosti zanikati samoidentifikacije osebe ali pa od osebe zahtevati dodatna dokazila.

Idealen postopek naj bi bil preprosto in hitro administrativno opravilo, temelječ na samoidentifikaciji osebe, ki potrebuje pravno priznanje svojega spola.
Tak postopek pravnega priznanja spola je reverzibilen, saj ni pogojen z ireverzibilnimi medicinskimi posegi. Tako je dostopen tudi osebam, ki ne želijo potrditi svojega spola na telesni ravni z medicinskimi posegi, in osebam, pri katerih ti posegi niso mogoči, npr. zaradi določenih kroničnih bolezni in stanj.

Pravno priznanje spola je pomembno, saj posameznicam_kom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom – ob rojstvu jim je namreč bil pripisan napačen spol. Brez pravnega priznanja spola so transspolnim osebam onemogočeni vsakodnevni opravki, kot so dvig priporočene pošiljke, odprtje bančnega računa ali uporaba poimenske vozovnice za javne prevoze. Transspolne osebe se zelo pogosto soočajo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolni izraz ne ujemata z uradnim spolom, ki je zaveden na osebnih in drugih dokumentih. Med posledicami tega so deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente in/ali pa so prisiljene v razkritje svoje spolne identitete, čeprav si tega niso v dani situaciji želele. To krši njihovo človekovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije in nasilja. Dokumenti o opravljenih izobraževanjih in preteklih zaposlitvah, ki ne izražajo spola, ki je transspolnim osebam lasten in v njem živijo, so pogostokrat razlog za nevključevanje v izobraževanje in/ali brezposelnost transspolnih oseb.

“Kako je menjava dokumentov urejena v Sloveniji?”

Pravna ureditev možnosti spremembe uradnega podatka o spolu v Sloveniji

Na dokumentih lahko zamenjaš svoje osebno ime (ime, priimek ali oboje hkrati) in spolni identifikator. Za spremembo osebnega imena ne potrebuješ priporočilnega pisma psihiatra_inje, za spremembo spolnega identifikatorja pa ga potrebuješ.

Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe.

V Sloveniji je pravno priznanje spola urejeno v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki ga udejanja Ministrstvo za notranje zadeve.

  1. člen pravilnika, imenovan sprememba spola, pravi:

»Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register, mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.«

Pravilnik uporablja dikcijo sprememba spola, ki pa je zastarela in nespoštljiva. Termin sprememba spola ima namreč konotacijo, da je nek dogodek (v tem primeru spremembna uradnega podatka o spolu, sicer tudi začetek jemanja hormonske terapije ali najpogosteje operacije genitalij) tisti, ki spremeni spol – v resnici pa transspolne osebe ne spreminjajo svojega spola, temveč samo na raznolike načine potrjujemo svoj dejanski spol in s tem koregiramo napačen spol, ki nam je bil pripisan ob rojstvu.

Nujen element je dikcija iz omenjenega 37. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru: Oseba je spremenila spol.

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši več človekovih pravic, in sicer pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba na upravno enoto dostaviti potrdilo pristojne_ga zdravnice_ka ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Hkrati pa pravilnik ne opredeljuje, kdo je pristojna_en zdravnica_ik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni.

Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater_inja. Praksa kaže, da je pristojen zdravnik_ca v večini primerov psihiatrinja_er iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Torej je za spremembo spola glede na zakonodajo in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete. Tukaj gre za direktno patologizacijo osebne okoliščine spolne identitete.

“Kaj pa, če želim spremeniti samo ime?”

Sprememba imena in/ali priimka

Sprememba imena in/ali priimka v osebnih dokumentih je urejena v Zakonu o osebnem imenu.

Pri spremembi osebnega imena je ključen pravni akt Zakon o osebnem imenu, in sicer predvsem 18., 19. in 21. člen zakona. To so členi, ki so navedeni tudi na odločbi matičarja_ke, ko vložiš zahtevo za spremembo osebnega imena.

Stroški postopka za spremembo osebnega imena:

Način oddaje vloge Namen Strošek
Elektronsko Prva sprememba osebnega imena 54,40 EUR
Elektronsko Vsaka naslednja sprememba osebnega imena 108,80 EUR
Osebno Prva sprememba osebnega imena 58,90 EUR
Osebno Vsaka naslednja sprememba osebnega imena 113,30 EUR

Vir: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=777

Oseba, ki želi spremeniti ime in/ali priimek v osebnem dokumentu, mora po zakonu o osebnem imenu zaprositi za spremembo na matičnemu registru. Če je oseba polnoletna, vloži prošnjo za spremembo sama, če pa je mladoletna, to stori njena zastopnica_ik. V primeru, da je oseba starejša od devet let, mora tudi mladoletna oseba sama podati soglasje.

Sprememba osebnega imena ni dovoljena osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje ali zoper katerih teče kazenski postopek.

Stroški spremembe imena in/ali priimka

Po spremembi osebnega imena in/ali spolnega identifikatorja si dolžna_an zamenjati svoje osebne dokumente in posodobiti svoje podatke na različnih mestih. Obe omenjeni spremembi sta z odločbo vpisani tudi v Centralni register prebivalstva, kar pomeni, da se podatki posodobijo na Upravni enoti, na Finančni upravi Republike Slovenije in tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kljub temu je potrebno na ZZZS zaprositi za novo kartico in svoje podatke posodobiti tudi na drugih mestih (npr. banka, knjižnica, karta za avtobus/vlak, študentski boni, študentski servis ipd.).

dokument cena www
upravna taksa za spremembo imena 54,90 € http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/maticni_register/sprememba_imena/
osebna izkaznica 12,06 –
18, 86 €
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/osebna_izkaznica/,

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2002

potni list 34, 80 – 46,10 € http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/potni_list/,

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2003

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2003
bančna kartica 0 – 10 € Zahteve za spremembo imena lahko podate samo osebno v poslovalnici banke. Predložiti je potrebno veljaven osebni dokument s sliko, ki izkazuje spremembo.
kreditna kartica     0 – 15 €
kartica zdravstvenega zavarovanja 3,51 € https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/e_storitve_zzzs/narocanje_kzz
davčna številka / nekaj dni po izvedeni uradni spremembi se na FURS oglasiš po potrdilo z novimi podatki
podaljšanje vozniškega dovoljenja – mladi voznik_ca     7,77 € https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2483
podaljšanje vozniškega dovoljenja 15,07 € https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2483
vozniško dovoljenje – izdaja, zamenjava tujega ter vpis v dodatne kategorije 21,37 € https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2483

“Kaj pa v tujini, je tam situacija boljša?”

Trendi v tujini: samoidentifikacija

Vedno več držav ureja pravno priznanje spola na osnovi ene same postavke – samoidentifikacije. To pomeni, da oseba lahko spremeni uradni podatek o spolu v osebnih dokumentih brez kakršnegakolih pogojev kot so pridobitev diagnoze duševnega zdravja, vključenosti v psihiatrično in/ali medicinsko obravnavo, prisilne sterilizacije in/ali ločitve ter drugih invazivnih in nadzornih pogojev.

Samoidentifikacija v praksi deluje tako, da oseba pred uradnim organom npr. notar_ka, sodnik_ca itd., ki ga določa zakon, ki ureja pravno priznanje spola, izreče svojo spolno identiteto, organ pa to dejstvo zgolj potrdi ter o tem izda uradno potrdilo. Organ nima nobene pristojnosti zanikati samoidentifikacije osebe ali pa od osebe zahtevati dodatna dokazila.

Trenutno ima 5 evropskih držav pravno priznanje spola urejeno na osnovi samoidentifikacije. To so Irska, Malta, Danska, Norveška in Belgija.

Transgender Europe – TGEU, krovna organizacija za tematike transspolnosti v Evropi, katere članica je tudi TransAkcija, vsako leto izda zemljevid in indeks pravic transspolnih oseb. Zemljevid prikazuje zakonske zahteve po sterilizaciji in administrativne prakse v zakonodaji, ki urejajo pravno priznanje spola v evropskih državah. Indeks pravic transspolnih oseb pa predstavlja podrobnejši pregled stanja v 29 različnih kategorijah.

36 držav kot pogoj za pravno priznanje spola zahteva pridobitev diagnoze duševnega zdravja

Indeks pravic transspolnih oseb predstavlja pregled zakonskega stanja na področju enakopravnosti in nediskriminacije na področju spolih identitet in spolnih izrazov in izpostavlja zakonske zahteve pri postopkih priznanja spolnih identitet. 29 kategorij, ki jih obsega indeks se nanaša na 6 širših področij, in sicer na pravno priznanje spola, azil, predsodke/nasilje, nediskriminacijo, zdravstvene storitve in družino.

16 držav kot pogoj za pravno priznanje spola zahteva sterilizacijo

Pravno priznanje spola v Evropi v številkah:

  • 42 – število držav v katerih obstaja postopek pravnega priznanja spola
  • 36 – število držav, ki kot pogoj zahteva pridobitev diagnoze duševnega zdravja
  • 5 – število držav, ki ureja pravno priznanje spola na osnovi samoidentifikacije
  • 16 – število držav, ki kot pogoj zahteva sterilizacijo
  • 2 – število držav, kjer je transspolnost depatologizirana
  • 19 – število držav, ki omogočajo varstvo pred diskriminacijo v zdravstveni oskrbi
  • 22 – število držav, ki kot pogoj zahtevajo ločitev
  • 33 – število držav, ki ima starostno omejitev za dostop do pravnega priznanja spola
  • 1 – število držav, ki omogoča pravno priznanje spola nebinarnim osebam

Vir: Transgender Europe, 2019

Priporočila Sveta Evrope določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno, kar naj bi zagotavljale vse države članice Sveta Evrope, vključno s Slovenijo.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je aprila 2015 z veliko večino sprejela resolucijo 2048, ki naslavlja človekove pravice transspolnih oseb. Resolucija vključuje sledeče smernice za države članice:

  • prepoved prisilne sterilizacije, medicinskih posegov in/ali diagnoz s področja duševnega zdravja kot pogojev za pravno priznanje spola.
  • vključevanje transspolnih oseb v protidiskriminacijsko zakonodajo in zakonodajo, ki ureja zločine iz sovraštva,
  • oblikovanje pravnega prepoznanja tretjega spola za osebe, ki to želijo,
  • zagotavljanje najboljših interesov za otroke v vseh primerih, ki zadevajo (tudi) otroke,
  • zdravstvene storitve za transspolne osebe naj postanejo dostopne vsem (tudi transspolnim otrokom), dostop pa naj bo omogočen brez pridobitve diagnoz duševnega zdravja po državnih ali mednarodnih klasifikacijah,
  • proaktivno vključevanje v informiranje, osveščanje in izobraževanje, predvsem za profesionalne in strokovne skupine, ki so kakorkoli vključene v delo s transspolnimi osebami.

Evropska komisija je za področje transspolnosti izrazila pomembno stališče, in sicer, da so vse transspolne osebe zaščitene proti diskriminaciji. Pri Evropski komisiji pravijo, da mora biti obstoječa evropska zakonodaja za boj proti diskriminaciji na podlagi spola interpretirana na način, da se z njo proti diskriminaciji zaščitene vse transspolne osebe. Te zaenkrat niso posebej omenjene v evropski zakonodaji o enakopravnosti, čeravno naj bi se načelo o enaki obravnavi ne glede na spol nanašalo tudi na diskriminacijo na podlagi potrditve spola. V novem poročilu pa Komisija pravi, da mora biti obravnavana tudi diskriminacija na podlagi spolne identitete.