Kate Bornstein (1948) je pisatelj_ica, performer_ka, aktivist_ka in teoretičar_ka o tematikah spolov iz Amerike.  Vir fotografije. 

Spoli, seksualnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, vsi ti koncepti, vsi ti konstrukti, preko katerih se definiramo in vzpostavljamo v vsakodnevnem življenju in ki so nam velikokrat vsiljeni, so v zadnjih letih v veliki meri oblikovali moje življenje tako študijsko in aktivistično kot tudi osebno. Družbena razmerja, osebna razmerja in naša vsakdanja življenja, ki potekajo preko in vzporedno z našimi identitetami, fiksnimi ali fluidnimi, le-te tudi kreirajo oziroma nam izoblikujejo prostor, za samoidentifikacijo. Sama sem spoznala, da več kot poznam in slišim različnih zgodb, izkušenj in več kot imam zgodovinskega in teoretičnega znanja o določeni tematiki, lažje situiram samo sebe znotraj raznolikosti identitet in identitetnih pozicioniranosti; pripisanih in/ali samodoločenih, in tako lažje spoznavam svoje oblike delovanja znotraj ali zunaj sistemov, v katerih živim. Zavedam se, ali pa se morda še vedno ne zavedam dovolj, da ima moj privilegij dostopa do informacij in izobraževanja tu veliko vlogo; kot rečeno, so mi informacije, do katerih lahko dostopam, osmislile veliko elementov mojega življenja. Eden izmed takšnih privilegijev je bil tudi obisk Brightona v Angliji in doživetje Kate Bornstein ob predstavitvi njenih najljubših odlomkov svojih knjig, v katero je vključila dramatične monologe, komedijo, videe ter poezijo. V navdihujočem, subverzivnem enournem predavanju O moških, ženskah in nas ostalih, je Kate Bornstein govorila o svojem življenju, o transspolnosti, binarnosti spolnih identitet, razkritju, odnosu z mamo, seksualnem delu, prevpraševala je generičnosti identitete moškega in ženske, pripovedovala o konstantnem prevpraševanju svojih spolnih identitet in fluidnosti.

Knjiga Hello Cruel World: 101 Alternatives to Suicide for Teens, Freaks and Other Outlaws je izšla leta 2006. Kate pravi, da je sporočilo knjige naslednje: »Prosim, storite karkoli je potrebno, da bo vaše življenje bolj vredno živeti. V tej knjigi je 101 alternativa, vendar verjamem, da jih boste ve_i našle_i še dodatnih 100. Ne popolnoma vredno živeti, to je zelo redko, da bi same_i pri sebi mislile_i; hm naše življenje je v celoti vredno živeti. Pri vsem tem je le eno pravilo; ne biti zlobne_i. Preprosto. Moje_i drage_i, naredite karkoli morate, da bo vaše življenje vredno živeti, vendar ne bodite zlobne_i. Zavedam se, da pri seksualnosti in spolih lahko pride do zapleta z Bogom, ne dobite ravno dobrega ugleda pri njem. Jaz vam tu govorim, da počnite, kar želite, in ve_i imate to čudovito življenje, super spolno življenje, fabulous spol, umrete in se zbudite v peklu; »Hvala Kate!« Ne skrbite, jaz jamčim za vse vas, ob izhodu dobite kartico “Get out of hell free”. Naredite karkoli morate, da bo vaše življenje bolj vredno živeti, ostanite žive_i, ne biti zlobne_i; če končate v peklu zaradi ne-zlobne stvari, ki ste jo naredile_i, uporabite kartico, bom jaz namesto vas v peklu.«

Slika kartice, za vse, ki bi si jo želele_i natisniti; Kate namreč pravi, da jamči za vse nas 🙂

»Nisem moški. Nisem ženska. Od vseh opcij sem bila vedno najraje punca (girrrl) in to girrrl s tremi r-ji. To telo sem ustvarila, je moje telo, telo punce (girrrl), moje je. Me to naredi moškega? Me to naredi žensko? Definitivno nisem moški, torej, kaj sem? Ne vem, kako biti punca, in sigurno ne vem, kako biti fant. Po 37 letih poskušanja biti moški in po skoraj 8 letih poskušanja biti ženska sem prišla do zaključka, da nobeno ni vredno vsega tega truda. Veliko ljudi misli, da je vredno vseh teh težav, in to mi da misliti: ‘Zakaj?’ Ne govorim o transspolnih osebah, govorim o vseh. Tako zelo sem radovedna, kakšen je občutek, ko veš, da si moški. Povejte mi, kako je? Prosim povejte mi, saj nikoli nisem zaspala z občutkom, da vem, kako je biti ženska?« To je le eden izmed monologov Kate Bornstein o lastni definiciji spolne identitete, ki subverzivno poraja vrsto vprašanj o tem, kaj nam pomeni biti spol, katerega definiramo same_i zase, ali spol, katerega nam pripiše/vsili družba; kaj pravzaprav to pomeni.

Skozi pripovedi o družbenih zahtevah po vedno ponovnem dokazovanju lastne spolne identitete prikaže skupek lastnih »kdo-jev« kot nek inventar. Velik del predavanja posveti svoji mami in njunemu odnosu. Najbolj mi je v spominu ostala pripoved dialoga o vseh »kdo-jih«, s katerim tudi zaključujem povzetek predavanja Kate. Celoten povzetek ali posnetek predavanja nikakor ne moreta nadomestiti in prikazati atmosfere in občutkov, ki smo jih imele_i privilegij doživeti osebe v dvorani Brighton Dome Studio, vendar upam, da sem nekaj navdihujočih besed in misli čudovite Kate Bornstein prenesla naprej: »Mama me je enkrat vprašala ‘Kdo si ti?’, bilo je približno en teden preden je umrla, ‘Kdo si Albert?’ je vprašala, mešala imena in osebne zaimke pod veliko dozo morfija, ‘Kdo si ti?’ in povedala sem ji resnico, povedala sem ji, da sem njen mali fantek in hčerka, ki je nikoli ni imela. ‘Ha’, je odgovorila, zadovoljna z mojo selekcijo ‘kdo-jev’, ter dodala; ‘Nikoli nisem hotela izgubiti nobene_ga od vas … nikoli.’«

Katja Sešek

Opomba avtorice:

V prispevku Kate Bornstein naslavljam z osebnim zaimkom “ona”, saj je skozi celotno predavanje tak zaimek uporabljala sama zase. V bibliografijah in opisih na spletu pa lahko vidimo, da Kate zase uporablja tudi zaimke “ze/hir” in “they/their”, kar so spolno nevtralni zaimki, v slovenščino pa jih prevajamo kot zaimek on_a.