»Vse_i imamo spole« – Sophie Labelle, 17. 3. 2016, Ljubljana

 12347844_1682543845359080_5117289663764545898_nSophie Labelle. Vir

Zavod TransAkcija je znotraj serije dogodkov Transpektive v četrtek, 17. 3. 2016, v sodelovanju s Pritličjem gostila Sophie Labelle, striparko, transfeministko, aktivistko in  avtorico svetovno znanih stripov z naslovom Assigned male. Pogovor je vodil_a Ana Grm.

DSC_0020 (800x533)Ana Grm in Sophie Labelle. Fotografiral_a: Petra Peterka.

Sophie je na začetku predstavila ozadje in ideje o stripu Assigned male;

“Ne vidim se kot učiteljica, ampak kot oseba, ki ustvarja/priskrbi orodja. S stripom si želim pomagati ljudem navigirati vse te različne koncepte in zadeve. Razlog, zakaj sem sploh začela izdelovati stripe Assigned male je, da sem postala utrujena od ponavljanja in razlaganja enih in istih stvari; videla sem tudi kolegice_e aktivistke_e, kako so postajale_i izčrpane_i zaradi pojasnjevanja vedno istih konceptov.”

Skozi celoten pogovor se je na platnu vrtela diaprojekcija različnih odlomkov in slik iz stripa Assigned male, ki prevprašuje konstrukcijo spolov, cisnost (cisness), transnost (transness), normativne konstrukcije ženskosti in moškosti.

“Je strip za trans ljudi, o trans ljudeh od trans osebe, kar je zelo redko. Kar smo do sedaj videle_i, so predvsem dokumentarci o trans osebah, ki so patologizirali telesa trans oseb. Ti dokumentarci so bili narejeni od ne-trans ljudi. […] Nehati moramo s tem, da vidimo transnost (transness) kot del radovednosti.”

Za boljše razumevanje in zavedanje vpliva spolnih binarizmov, nam je Sophie orisala tudi zgodovinsko perspektivo, tako ospoljanja teles, binarnosti modre in roza barve, kot tudi močno povezavo jezika s kolonializmom.[1] Zavedanje zgodovinskega konstruiranja je pomembno za dekonstrukcijo in možnost uvida v realnost, ki je drugačna od sedanje, za videnje možnosti življenja preko binarnih opozicij in ospoljanja teles.

“Točno zdaj je trenutek v zgodovini človeštva, ko otroci sploh nimajo priložnosti biti v spolno nevtralnem okolju, pred ultrazvoki, pred osemdesetimi leti, dvajsetega stoletja, starši niso mogli opremit sobe, ali prebarvat zidov, ali nakupiti spolno specifičnih igrač pred rojstvom otroka. Zdaj to naredijo že prej. Prvič v zgodovini človeštva vidimo otroke, ki odraščajo v svetu in okolju, ki je že vnaprej ospoljen. S tem, ko sem stripe poimenovala Assigned male, sem hotela ta izraz naredit bolj pogost, bolj vsakdanji, da bi ga slišale_i bolj pogosto.”

“Konceptualizacija spolnih binarzimov je v veliki meri povezana s kolonializmom in ideali belopolte hegemonije. Angleški jezik je primer teh odločitev, ki so temeljile na izbrisu cisspolno nenormativnih oseb, predvsem staroselk_cev, vodji plemen pred kolonialne severne Amerike. Jezik in besede so pomembne, še posebej v trans skupnostih, kjer želimo ubesedit in uokvirit naše izkušnje. […] [J]az uporabljam transnost (transness, kot način demedikalizacije. […] Moramo se zavedati konstrukcije spolne binarnosti, ker je nasilna. Ljudje so zatirani in izkoriščani zaradi tega. […] Mnoge_i se ne zavedajo, kako je stati med dvema kolonama, ko učitelj_ica reče, da se morata narediti dve skupini; ena punc in druga fantov, in ti stojiš vmes in bi najraje umrl_a… čeprav si star_a 8 let.”

Zadnji del pogovora je bil namenjen predvsem njenemu pripovedovanju o izkušnji spletnih podpornih skupnosti. Opisovala je, kakšne izkušnje ima z internetom, tako dobre kot slabe, kaj vse ti internet lahko nudi in kakšne komentarje je dobivala s strani ljudi okoli nje.

“Ko sem se razkrila na internetu, sem vedno več časa preživljala za računalnikom; iskala sem nove načine za spopadanje z izkušnjami. Vsi okoli mene so me obtoževali,  da sem odvisna od interneta in spletnih skupnosti, govorili so mi ‘to ni resnični svet, moraš se soočiti z resničnim svetom, odrasti in si zgradi obrambni mehanizem.’ To ne deluje tako! Ko odraščaš z nenehnimi izzivi in občutkom, da si edina oseba na svetu, ki doživlja to, kar doživljaš, si ne zgradiš obrambnega mehanizma, ampak stisko in nizko samozavest. Težko je postati sam_a svoj_a, ko si nenehno v stiski.”

S tem citatom tudi zaključujem povzetek dogodka, ki se mi je zdel s perspektive ne-trans osebe zelo navdihujoč; poln subverzivnih idej obračanja diskurzov, poln koščkov njenih izkušenj, v katerih vidim točke upora in krepitve moči, poln zgodb in orodij, s katerimi si lahko posameznice_ki in skupnosti pomagamo pri strokovnem delu z otroki ali odraslimi.

DSC_0054 (800x533)Fotografiral_a: Petra Peterka.

Prevpraševanje in spreminjanje dominantnih diskurzov je možno na neskončno načinov in z neskončnimi metodami, dokler imamo v mislih, da med sabo nismo, kot pravi Kate Bornstein, hudobne_i.

Katja Sešek

[1] Ospoljenje je proces, kjer zdravnik, na podlagi zunanjih genitalji, otroku pripiše enega od dveh, binarnih spolov. Otrokovo telo torej ospoli. Telesa so ospoljena tudi kasneje, skozi spolno specifične obleke, barve, igrače, poklice, itd.