Video utrip strokovnega srečanja TransMisija IV

14. 11. 2017 je potekalo strokovno srečanje
TransMisija IV:
Povezovanje delovanja akterk_jev na področju transspolnosti in cisspolne nenormativnosti

Srečanje TransMisija IV je predstavljalo nadaljevanje strokovnih srečanj TransMisija I, II in III, ki so se zgodila novembra 2014, 2015 in 2016, in je prepoznan kot eden izmed ključnih javnih dogodkov za tematike transspolnosti v Slovenij. Letos je bilo prvič, da se TransMisije ni udeležil_a noben_a predstavnik_ca ministrstev, vlade, parlamentarnih strank ali drugih odločevalk_cev.

Osredotočile_i smo se na dve področji in sicer pravno ureditev človekovih pravic transspolnih oseb s poudarkom na pravnem priznanju spola ter transspolnosti v slovenskem jeziku in medijih.

Strokovnega srečanja se bo udeležil tudi Richard Köhler, višji strokovni svetovalec za politike in namestnik izvršne_ga direktorice_ja pri Transgender Europe, krovni evropski organizaciji za tematike transspolnosti, ki bo predstavil razvoj urejanja pravnega priznanja spola v Evropi.

V prvem delu srečanja smo s strokovnjaki_njami s področja človekovih pravic transspolnih oseb obravnavale_i ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji in po Evropi ter podrobneje osvetlile_i zaplete, ki so se v prvi polovici leta 2017 na tem področju dogajali v Sloveniji, vse pa je natančno povzeto v zapisniku, ki ga je pripravil Mitja Blažič.

ZAPISNIK PANELA O PRAVNEM PRIZNANJU SPOLA

Heidi Pungartnik, Richard Köhler, Eva Gračanin, Adam Julian in Anja Koletnik

Panelu je sledilo delo v manjših skupinah, kjer je Eva Gračanin je udeleženke_ce povabila k argumentiranju zakaj je samoidentifikacija pomembna pri postopkih pravnega priznanja spola.

skupinsko delo

Razmisleke udeleženk_cev lahko povzamemo v naslednjih alinejah:

• Osebe same vemo, kdo smo. Ne potrebujemo nekoga, ki bi nam to povedal_a.
• Povezovanje pravnega priznanja spola in medicinske tranzicije podaljšuje postopke in stigmatizira transspolne identitete. Postopki, ki vključujejo diagnozo mentalne bolezni, so neprimerni in lahko izzovejo skrivanje težav v duševnem zdravju.
• Spola ni mogoče dokazati, saj je nekaj subjektivnega, ne objektivnega. Problem so kriteriji dokazovanja. Spola ni, spol delamo, se ustvarja. Gre za družbeno proizveden konstrukt; s socializacijo pa nas prisilijo, da se obnašamo ali kot ženske ali kot moški.
• Samoidentifikacija bi pomagala tudi interspolnim osebam.
• Če bi za kriterij pri pravnem priznanju spola veljala samoidentifikacija, bi bili postopki na upravnih enotah krajši. Manj bi bilo čakanja in manj vpliva na duševno zdravje. Samoidentifikacija vodi v preprostejše in cenejše postopke. Je standard, ki izhaja iz človekovih pravic. S tem odvzamemo moč osebam, ki nimajo lastne izkušnje s transspolnostjo.
• Samoidentifikacija vpliva samo na osebe, ki potrebujejo pravno priznanje spola. Zakaj mora to celo družba regulirati, če ne vpliva na nikogar drugega, razen na transspolne osebe.
• Samoidentifikacije je zunanja manifestacija notranje moči. Vpliva na pozicije moči v družbi in jih presprašuje.

***

Drugi del srečanja Transspolnost v slovenskem jeziku in medijih je bil sestavljen iz predstavitev in panelne razprave.

Prvič je javnosti bila predstavljena publikacija Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti (Zavod TransAkcija, 2017), s katerim želimo na razumljiv in pregleden način podati koristne napotke in informacije za spoštljivo poročanje o transspolnosti v slovenskem medijskem prostoru. Priročnik je nastal na eni strani kot odziv na obstoječi slovenski medijski diskurz in na drugi strani na pobudo novinark_jev, ki so izrazile_i potrebo po boljši informiranosti o tem, kako spoštljivo poročati o tematikah transspolnosti.

Nato je Evan Grm predstavil_a rezultate Ankete o rabi slovenskega jezika pri transspolnih osebah, Katja Sešek pa jezikovne delavnice TransJezikanje. 

Katja Sešek, Evan Grm, Anja Koletnik

Sklepni del strokovnega je bil panel Transspolnost in slovenski jezik, kjer so sodelovale_i:

• dr. Branislava Vičar, jezikoslovka, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
• Nina Perger, sociologinja in socialna pedagoginja, Center za socialno psihologijo, FDV UL
• Urška Sterle, pisateljica in prevajalka, lezbična aktivistka, ŠKUC LL
• Špela Lenardič, novinarka, Regionalni RTV center Koper-Capodistria
• Filip Vurnik, demifant, Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Špela Lenardič, Filip Vurnik, Nina Perger, Maja Ličen, Urška Sterle, Branislava Vičar

Panel je naslovil vključevanje transspolnih oseb in tematik v slovenskem jeziku iz raznolikih perspektiv, vse_i govorke_ci pa so se strinjale_i, da je prepoznavanje načinov uporabe vključujočih jezikovnih praks ključnega pomena za spoštovanje transspolnih oseb ter hkrati vabi cisspolne osebe, da se pričnejo zavedati načinov, na katere uporabljajo jezik, in s katerega družbenega položaja govorijo. Legitimacija transspolnih oseb je v veliki meri povezana s prepoznanjem, da imajo naše jezikovne izbire realne implikacije za življenja transspolnih oseb. Vpeljevanje novih interaktivnih praks, kot je vprašati po zaimkih, za katere ljudje želijo, da jih uporabljamo, ko se nanašamo nanje, ali spolno vključujoče jezikovne izbire, kot je raba podčrtaja, predstavljajo sociolingvistično manifestacijo pravičnosti, spodbuja pa jih etična in politična zaveza govorke_ca.

Video: Lea Aymard
Fotografije: Nika Kvas Lapkovski