Poppy ali po domače makovka (foto: družinski arhiv)

To skrivnostno življenje biseksualnih oseb ali “Kako si bi oseba ustvari družino”

Dejmo se nehat slepomišit. Biti bi je big dil. A sem se kljub temu odločil_a, da bom ostal_a bi, saj sem nenazadnje to tudi obljubil_a bralstvu Narobe bloga. Bi in bom, bi in sem. Evo me. Drugo ime ista vsebina. No, ne čisto ista. Medtem sem se še veliko naučil_a in naposled dosegla okroglih 30, čeravno moj izgled morda ne priča o tem. Pa vendar. Tu sem, še vedno sem in še vedno sem bi. V službi in prostem času redno izobražujem zelo različne ljudi in tokratni prispevek se osredotoča na eno izmed vprašanj, ki mi ga je zastavila udeleženka enega izmed izobraževanj.

Bil je ne preveč lep pomladni dan, vse je šlo narobe že od začetka še preden se je izobraževanje sploh začelo in ni se nameravalo končati zgolj pri tem, o tem smo se lahko prepričale_i zelo kmalu. »Kako pa si taka oseba kot ste vi (beri biseksualna in nebinarna) potem ustvari družino?«, je zanimalo gospo po koncu mojega dela predavanja. Kar malo sem obstala. Implikacija, da to avtomatsko pomeni nestanoviten, požrešno-pohujšljiv življenjski slog (karkoli že to je) bi manj izkušenemu nebiseksualnemu ušesu bržkone ostala nezaznavna. Moja pa so že vsega vajena in še predobro slišijo vse odtenke bifobije. Malo pomislim, kako v čimbolj strokovnem duhu odgovoriti na to vprašanje, saj zato smo vendar tu, mar ne?

Sklenem torej preizkusiti srečo in gospe ter vsem ostalim udeleženkam, ki so v pričakovanju odgovora zastrigle z ušesi, vsaj na pol strokovno odgovoriti na to osebno vprašanje. Cel možganski vihar se odvije v meni preden mi uspe. Saj vprašanje res ni mačji kašelj. Niti za uradno predstavnico Svetovnega združenja biseksualk_cev, kar bi naj očitno bil_a.  A na žalost vseh zbranih je tako, da nisem klasična_i biseksualka_ec. Malo zato, ker takšna oseba ne obstaja, malo pa zato, ker na mojo specifično situacijo vplivajo številni dejavniki poleg biseksualnosti. Na primer to, da sem med drugim tudi nebinarna in demiseksualna oseba. Kaj vse to pomeni? Večinoma to, da se nahajam skoraj povsod, a hkrati nikjer, vedno v nekih sivinah, kjer sem ponavadi tujka_ec – tako v LGBT+ »skupnosti« kot v širnem cishet svetu.

Vprašanja o biseksualnosti vedno predvidevajo, da se kot bi oseba ob vsej široki in mamljivi ponudbi ljudi vseh spolov, enostavno ne moreš odločiti le za eno_ega partnerico_ja (več jih itak ne more biti, ne). Druga stvar, ki je begala gospo kot glasnico družbe, pa je, da nekdo tako fluiden vendar ne more živeti stabilnega družinskega življenja. Tega sicer ni izrekla neposredno, a kaj ko vse_i vemo, da bi se prav lahko pripetilo, da bi kot nebinarna oseba iz dneva v dan lahko spreminjal_a spol. Le kako bi naj kot tak_a torej sodelovala v zgledni avtohtoni slovenski Družini? Kdo bi v njej bil_a? Mama? Oče? Starš 1 ali starš 2? Stric iz ozadja? Zagonetno, gospa ima prav.

Čeprav bi naj, kot pogosto slišim, to, da si bi, pomenilo, da je tvoj bazen možnosti kar naenkrat ocean, žal to pri meni ne deluje. Kot nekomu, ki je demiseksualna oseba in kot tak_a privlačnost čuti zelo redko (ko pa jo, ponavadi nimam posebne sreče), se mi predvidevanje o tem, koliko šans imam, zdi neskončno ironično, zato se samo tiho nasmiham, kadar ljudje to omenijo. Veliko bolj tehten dejavnik pri odločitvi o tem, ali si želim družino oziroma kako si jo lahko ustvarim, je na primer dejstvo, da kot relativno mlada LGBT+ oseba, živim dokaj prekarno in nikoli ne vem, kje in kako bom čez nekaj mesecev. Pod takimi pogoji ne bi želel_a imeti otroka, tudi če bi si ga sicer silno želel_a.  A kot nekdo, ki si je že od malega želel_a biti samo in edino pasji/mačji/živalski starš 1 2 ali 3, se lahko pohvalim, da to na srečo ni eden izmed problemov, ki me pestijo te dni.

Toja z biseksualnimi hortenzijami (foto: družinski arhiv)

Gospe torej razložim, da tako kot pri vseh osebah, tudi pri biseksualnih osebah ni univerzalnega odgovora na to vprašanje in še da imajo biseksualne osebe lahko tudi povsem normativno življenje, če si tega želijo. Da pa meni, kot nekomu z določenimi vrednotami, nekomu, ki je samska_i in je_ga to ne moti, to ni cilj. To je moj lajfstajl, gospa. Kar dolgočasen za biseksualko_ca. Dodam še nekaj o tem, da si je vedno priporočljivo izbrati partnerke_je, ki delijo tvoje vrednote in življenjski slog. »Ja, no, saj to sem mislila. Je težko, ane,« še doda in si vidno oddahne. Družine z velikim D ta nebinarna bi oseba ne bo uničevala.

Po resnici povedano me konstrukt Družine nikoli ni posebej privlačil. Moj konstrukt je DIY družina – izberi in naredi sam_a. Oblika: po smislu. Število članic_ov: tudi. Vsebina: podporna, sprejemajoča, ljubeča. Zato sem se torej pri okroglih 30 poleg psičke iz zavetišča odločil_a posvojiti še muco, prav tako iz zavetišča, in z njima preživljati svoje vznemirljivo biseksualno družinsko življenje.

Takšen je torej en način, kako si lahko biseksualna oseba ustvari družino. Če vas kdo kdaj vpraša.

Evan