Mednarodni dan boja proti nasilju nad spolnimi delavkami

Rdeč dežnik je simbol družbenega gibanja spolnih delavk_cev od leta 2001 dalje. Simbol se je prvič pojavil na 49. umetnostnem biennalu v Benetkah, kjer so spolne_i delavke_ci v sodelovanju s slovenski umetnikom Tadejem Pogačarjem oblikovale_i instalacijo KODA: RDEČA in Pavilijon Prostitucije, ob čemer se je kot simbol razvil rdeč dežnik. Motiv in design: Nuka Horvat

Mednarodni dan boja proti nasilju nad spolnimi delavkami_ci oz. International Day to End Violence Against Sex Workers se na mednarodni ravni obeležuje 17. decembra vsako leto.
Namen dneva je osveščanje in informiranje o nasilju, zločinih iz sovraštva in kršitvah človekovih pravic, ki jih doživljajo spolne_i delavke_ci. Ob tem dnevu se naslavlja tudi indiferentnost, ki jo spolne_i delavke_ci doživljajo s strani raznih skupnosti, katerih pripadnice_ki so.

Spolno delo (angl. sex work) je tržna dejavnost med odraslimi osebami vseh spolov, kjer so vse vključene osebe privolile v izmenjavo spolnih odnosov ali spolnih uslug v zameno za denar ali druge monetarne ali materialne dobrine. Spolno delo temelji na medsebojnem privoljenju in je jasno ločeno od trgovine z ljudmi. Temelji spolnega dela so prepoznavanje dejavnosti kot dela, ki naj bo urejeno v skladu s človekovimi in delavskimi pravicami, zavzemanje za dekriminalizacijo spolnega dela in nasprotovanje vsem oblikam kriminalizacije vseh vpletenih strank.

Spolne_i delavke_i so osebe z raznolikimi spolnimi identitetami in spolnimi izrazi ter raznimi drugimi osebnimi okoliščinami, kot so spolna usmerjenost, rasa, etnična pripadnost, invalidnost, starost, HIV status, itd. Kadar razmišljamo o nasilju, diskriminaciji in/ali kršitvah človekovih pravic, ki so jim spolne delavke_ci izpostavljene_i, moramo ob tem upoštevati tudi njihove druge osebne okoliščine, ne le dejstvo, da so spolne delavke_ci.

Rezultati ankete Prostitucija in spolno delo v Sloveniji

Zelo pogosto se med razlogi, ki poskušajo legitimirati indiferentnost do področja spolnega dela, znajde zmotna trditev, da spolnega dela v Sloveniji ni, sploh pa ne v LGBTIQ+ skupnosti.
Z namenom pridobiti osnovni vpogled v izkušnje oseb s spolnimi uslugami in spolnim delom v Sloveniji smo med septembrom in novembrom leta 2019 izvedle_i kratko anketo, ki je bila izvedena z internetnim vprašalnikom na spletnem orodju 1ka.si.
Termin prostitucija smo vključile_i zaradi večje prepoznavnosti teme in legitimacije jezika, ki ga osebe, ki nudijo in izvajajo spolne usluge kot tržno dejavnost, uporabljajo zase.

Rezultati:

število sodelujočih oseb: 12
spol sodelujočih: ženska (50 %), trans ženska (17 %), spolno fluidna oseba (17 %), transspolna ženska (8 %), transseksualna ženska (8 %), MTF (8 %), moški (8 %), FTM (8 %), nebinarna oseba (8 %)
identifikacija kot trans oseba: ne (42 %), da (33 %), mogoče, se še iščem (17 %)
pogostost izvajanja spolnih odnosov ali spolnih uslug za denar ali dobrine: redno – tedensko (25 %), občasno – mesečno (25 %), nekaj krat na leto (33 %), enkrat (17 %)
lokacije spolnega dela: v hotelu/motelu (58 %), v stanovanju od nekoga drugega (50 %), na parkirišču/v avtu (25 %), v parku (17 %), na fakulteti (8 %), na ulici (8 %), doma (8 %), v bordelu (8 %), v najetem prostoru (8 %)
izvajane spolne storitve: oralni spolni odnos (67 %), sexting (50 %), drkanje – hand job (50 %), vaginalni spolni odnos – fingering ali penetracija (50 %), gole ali seksualne fotografije ali video posnetke (42 %), webcaming (33 %), escorting (33 %), iskanje sugar daddya (33 %), analni spolni odnos (25 %), rimming (25 %), domination (25 %), golden shower/peeing (25 %), prodaja spodnjega perila (17 %), igranje v porno videih in filmih (17 %), BDSM (17 %), fisting (17 %), hot-line klici (8 %), striptease (8 %), erotična masaža (8 %)
poimenovanje same_ga sebe: spolna_i delavka_ec (17 %), sex worker (17 %), prijatelj_ica noči (17 %), drugo: escort, ne uporabljam naziva, čarobna maša. Nihče izmed sodelujočih ni označil_a možnosti prostitut_ka.
opredelitev ali so spolne storitve, ki jih sodelujoče_i izvajajo, delo ali ne: da (50 %), ne (33 %), drugo: hobi, bila je nuja
prisotnost občutka varnosti pri izvajanju spolnih uslug: da (67 %), ne (33%)
želja po prenehanju izvajanja spolnih uslug in služenju denarja na drugačen način: da (42%), ne (42 %), drugo: sem že prenehala, enkratna izkušnja.

Povzetki:

LGBT+ spolne_i delavke_ci v Sloveniji obstajajo,
osebe raznih transspolnih spolnih identitet izvajajo spolne usluge oz. so spolne delavke_ci, ne zgolj trans ženske,
tretjina sodelujočih se pri izvajanju spolnih uslug ne počuti varno,
ob tem pa v Sloveniji praktično ni psihosocialnih storitev, ki bi javno naslavljale oz. bile prepoznane kot vključujoče tudi za uporabnice_ke, ki so spolne delavke_ci,
polovica sodelujočih želi zamenjati način služenja denarja, polovica pa ne – s tem ovržemo mit, da so vse osebe, ki ponujajo spolne usluge, v to aktivnost prisiljene in nikoli ne gre za njihovo izbiro.

Za dekriminalizacijo: položaj Zavoda TransAkcija do pravne ureditve spolnega dela

Naše delovanje na področju spolnega dela je osnovano na sledečih vrednotah in prepričanjih:

spolno delo prepoznavamo kot delovno dejavnost,
ki naj bo urejena v skladu s človekovimi in delavskimi pravicami,
nasprotovanje enačenju spolnih delavk_cev z žrtvami, razen kadar se oseba sama tako opredeljuje,
zavzemanje za celovito dekriminalizacijo spolnega dela in
nasprotovanje vsem oblikam kriminalizacije vseh vpletenih strank.

Razumevanje spolnih delavk_cev kot žrtev med drugim izhaja iz takoimenovanega “nordijskega modela” oz. “švedskega modela”, ki spolno delo opredeljuje kot nelegalno in kazensko preganja stranke, kar ima za spolne delavke_ce izredno škodljive ekonomske, socialne in varnostne posledice. Več o posledicah je mogoče prebrati v publikaciji The Real Impact of the Swedish Model on Sex Workers (NSWP).

Zavod TransAkcija smo članska organizacija mednarodnih krovnih organizacij TGEU – Transgender Europe in ERA – LGBTI Equal Rights Association for Western Balkans and Turkey, ki imajo jasno opredeljene smernice glede spolnega dela in s katerimi se v sodelovanju zavzemamo za popolno dekriminalizacijo spolnega dela in ureditev delavskih in človekovih pravic delavk_cev ter dvig vidnosti LGB in predvsem transspolnih spolnih delavk_cev.

Izogibanje in izobčenje: realnost transspolnih spolnih delavk_cev

Ovire, s katerimi se pogosto soočajo transspolne_i spolne_i delavke_ci:

Izobraževanje in zaposlovanje: težave pridobiti ustrezne osebne dokumente, ki so pogoj za vstop v izobraževalni in zaposlitveni sistem, izstopi iz sistemov zaradi nadlegovanja, ustrahovanja, diskriminacije
Ekonomsko-socialna negotovost: mnogo transspolnih oseb ima zaradi nedokončanega šolanja in/ali dejstva, da nimajo urejenih osebnih dokumentov izredne težave dobiti in ohraniti zaposlitev ali pa delajo za izredno nizke dohodke in v pogojih, kjer so kršene delovne pravice, večje izpostavljenost brezdomstvu in finančnemu nasilju s strani staršev/skrbnic_kov
Zdravstvena oskrba: pomanjkanje dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev, pomanjkanje strokovnjakov za trans specifično zdravstveno obravnavo, neustrezna in/ali škodljiva zdravstvena obravnava, ki povečuje možnosti razvoja ali ohranjanja težav v duševnem zdravju, večja izpostavljenost HIV in drugim spolno prenosljivim okužbam – na svetovni ravni 19,1 % trans žensk živi s HIV – brez ustreznih skupnostnih storitev – mnogo programov testiranja v skupnosti je namenjenih le moškim (gejem, biseksualcem, itd.) in javno ne pozivajo trans oseb, predvsem trans žensk, v redno testiranje ali pa jih sicer vključijo v testiranje in navajajo kot moške.
LGBT+ skupnost in aktivizem: nenaslavljanje oz. ignoriranje tematike spolnega dela med člani_cami LGBT+ skupnosti s strani LGBT+ organizacij, odsotnost proaktivne opredelitve glede pravnega ureditve položaja spolnih delavk_cev, izogibanje javni podpori LGBT+ spolnim delavkam_cem zavoljo ohranjanja položaja všečnosti v širši javnosti, izključevanje transspolnih spolnih delavk_cev iz podpornih programov LGBT+ organizacij ter iz aktivne participacije v organih organizacij.
Varnost, diskriminacija: transspolne_i spolne_i delavke_ci so izpostavljene_i izrednemu nadzoru s strani policije in drugih državnih represivnih institucij, hkrati pa nimajo dostopa do podporih storitev in programov. Kadar dostopajo do storitev ali institucij zelo pogosto doživljajo diskriminacijo na podlagi skupna družbenih stigm, zanika se jim moč samoodločanja ter so deležne_i predvsem pokroviteljskega odnosa in obravnavanja kot žrtve.

Kako lahko (in)direktno podpreš spolne delavk_ce?

Prepoznaj, da ima vsak_a posameznik_ca pravico sprejemanja odločitev glede svojega telesa ter dela, ki ga opravlja.
Ne sodi drugih na podlagi načina, kako sam_a razmišljaš o sebi – četudi ti ne bi zaradi kakršnihkoli razlogov nikoli želel_a opravljati spolnega dela, to ne pomeni, da je tvoja perspektiva bolj legitimna kot od koga drugega.
Izobrazi se o razliki med dekriminalizacijo in legalizacijo spolnega dela.
Podpiraj dekriminalizacijo spolnega dela.
Podpiraj vse spolne odnose, ki so osnovani na privolitvi med odraslimi osebami.
S spolnimi delavkami_ci, ki jih poznaš, se pogovarjaj o njihovih izkušnjah, vprašaj jih, če potrebujejo podporo, itd. Ne poznaš spolnih delavk_cev? Razmisli, kako to. Povsod so.
Opusti šale o prostitutkah in prijateljicah noči – niti smešne niso, stigmo pa kljub temu ohranjajo.
Slišiš/bereš negativne komentarje o spolnih delavkah_cih? Razbij stereotipe, postavi se za spolne delavce_ke.
Si član_ica ali zaposlen_a oseba v LGBT+ in/ali feministični organizaciji, kolektivu, koaliciji? Predlagaj vključitev teme LGBT spolnih delavk_cev v vaš program, dogodke, strateški načrt, notranje pravilnike.
Delaš na področju spolno prenosljivih okužb? Izobrazi se in promoviraj specifične zdravstvene storitve, prilagojene potrebam spolnih delavk_cev.
Delaš na področju zagovorništva? Vključi spolne delavke_ce med osebe, ki jim nudiš pravno pomoč ali za katere se zavzemaš.

V branje priporočamo:

Si spolna delavka_ec? Bi želel_a govoriti z nekom, ki je tudi spolna delavka? Kontaktiraj našo programsko sodelavko Leo na lea.aymard@transakcija.si.

Vsebinska opomba:
Spolno delo jasno ločimo od trgovine z ljudmi. Distanciramo se od enačenja spolnega dela in/ali prostitucije s trgovino z ljudmi. Pojavi so brez dvoma prepleteni, ne pristajamo pa na enostransko predstavljanje tematike in zanikanje moči in samostojnega odločanja pri spolnem delu.
Prav tako naše delovanje na področju spolnega dela ni povabilo v diskusije glede dejstva ali je spolno delo delo ali ne. Svojo pozicijo smo jasno opredelile_i in stojimo za tem, da legitimnosti izkušenj spolnih delavk_cev v feminističnem udejstvovanju ni tema, ki bi bila lahko predmet debate.