Za julijsko Transpektivo smo v okviru mednarodnega dneva draga 2023 intervjuvale_i drag performerko Karmen Daš. 

Zdravo, Karmen! Prosim, če se na kratko predstaviš.

Karmen: Lepo pozdravljeni, sem ena in edina Karmen Daš. Sem ikona slovenske drag scene, sem sočna, strastna in zelo zelo rada imam drag!

Ali tvoja (spolna) identiteta vpliva na tvoj drag? Kako sta ali nista ta dva koncepta povezana?

Karmen: Zdi se mi, da moja spolna identiteta sama po sebi ne vpliva na moj drag, vpliva pa moj drag na mojo spolno identiteto. Skozi drag sem mela možnost globlje odkrivat svojo spolno identiteto in prit do tega, da v bistvu nisem cis. Skozi drag sem odkrivala svoje aspekte femininosti, maskulinosti in tega, kar pač ne spada v ne eno in ne drugo.

Ta teden poteka teden nebinarnosti. Tudi sama se povezuješ z nebinarno identiteto. A bi lahko več povedala o tem?

Karmen: Ja, lahko ;). Torej, tudi sama, izven draga, se identificiram kot oseba, ki je na nebinarnem spektru, kar pomeni, da se ne identificiram s tem da sem ženska ali moški, ker mi ta dva opisa spola res ne sedeta. Lahko se malo najdem v obeh, ampak v bistvu tud ne. Tko – če si predstavljamo, da sta to neki dve škatli, lahko stopim v obe škatli, ampak ne morem pa zapret pokrova pri nobeni, ker ne spadam not.

Kako se ponavadi s soperformerkami pripravite na nastop?

Karmen: Ponavadi smo skupaj v nekem prostoru, vajbamo in se mamo fajn. Ful mi je fino, ker se dostikrat ful nasmejimo. Včasih se dobimo kaj prej, naprimer, če mamo šov na Koroškem, gremo skup tja in že med potjo teambuildamo. (To je bla zdaj fantastična izkušnja, ko smo šle na Koroško – jaz, Mentalika in Glupa Pupa – to je blo tako zabavno.)

Ponavadi se skupaj usedemo, ma vsaka svojo ogledalo in se pogovarjamo. Malo osebno, malo tko o dragu, Drag race-u, pride pa tud do tega, da mamo deeper tematike in se pogovarjamo o mentalnem zdravju, svoji spolni identiteti in take stvari. Taki safe space je, kjer se ful udobno počutim. 

Najbolj prijetno mi je z njimi, ko se rihtamo – ne motijo nas nobene zunanje stvari in smo samo me.

Glede na to, da praviš, da se pogovarjate tud o spolni identiteti, a bi rekla, da je dosti drugih slovenskih dragic (na tak ali drugačen način) trans?

Karmen: Ne bi mogla rečt, če nas je dosti ali ne, ker smo si tako različne, je pa res, da nas je kr neki in so tko res fantastična bitja! <3

Kako je biti drag performerka v Sloveniji? (Težave, sladkosti, vidnost, nevidnost…)

Karmen: Rada bi izpostavla to, da je odvisno, v katerem bubble-u se gibaš, kar se tiče draga. Meni je na tej sceni fantastično bit drag performer, ful fino se je rihtat in potem nastopat, dostikrat pa se srečujemo z napadi sovražnega govora, ko gremo do in iz prizorišč. 

Vidim, da folk ne spoštuje draga. Da so tako: “Aha, ve boste pa že samoumevno tuki,” in se ne zavedajo, kolko denarja mi vložimo v to, da lahko pridemo skozi. Tolko energije in truda gre zraven, ki se ne ceni in se ne plača.

Če bi lahko, bi jaz živela od draga – to bi blo najbolj fantastično ever – ampak ja, folk te ne plača. Dostikrat ti nekdo piše in te vpraša, če bi nastopala na njihovem eventu in ko vprašaš, koliko bi plačali, rečejo: “Aja, ne, mi smo misli bol tko, zastojn – za skupnost”. In na to rečem hvala, ne hvala, ker si tega ne morem privoščit! Jaz mam tud položnice, ki jih moram plačat, moram poskrbet za to da lahko preživim. Ful mi je zabavno delat drag, res mi je, ne morem pa tega delat zastojn, ali pa za ful malo keša. Grem v minus in s časom in energijo in denarjem.

Rada bi tudi omenila, da ljudje ne vejo o drag sceni dovolj – dostikrat se nam na šovih zgodi, da nas kdo šlata, nas seksualizira. Ob tem čutim patriarhat na lastni koži, skozi to prezentacijo femininega draga.

Torej ful čutiš mizoginijo_transmizoginijo?

Karmen: Absolutno.

Kje najbolj?

Karmen: Najbolj od publike! Publika misli, da smo njihove, da lahko delajo z nami karkoli. They don’t read us as human beings, ampak se nas samo dotikajo. Včasih kdo pride backstage, kjer jemljejo in poskušajo naše lasulje, nam uničijo oblačila, delajo še večjo škodo. Eni pa so samo nesramni – slovenske dragice živijo najbolj od prostovoljnih prispevkov in ko prosimo za njih, marsikdo negativno odreagira.

Čist drugi spekter tega pa je, da publika zna bit res fantastična, pridejo, ti zaupajo ful osebne stvari, prosijo za pomoč al pa ti samo pridejo polepšat dan –  in potem sem tko: “bom pa jaz še tebi ;)”. 

Dostikrat se mi zdi, da empoweram svojo publiko. Vsaj trudim se, razen če so nespoštljivi, pol valda da ne.

V katerih principih bi si po tvoje morala naša kvir scena vzeti drag skupnost za vzor?

Karmen: Mogoče bi si lahko vzeli za vzor to, da si upamo brisat meje, kar se tiče spola in si upamo it ven in bit, en del sebe pokazat navzven. 

Sicer nočem, da zveni, kot da moraš to nardit. Delaj to na način, kjer se počutiš varno, varnost je bolj pomembna. 

Ampak ja, drag scena je tok različna, da ne morem izbrat ene stvari. Vsaka oseba lahko poišče vzor pri svojih favoritih oziroma pri vsaki osebi, ki dela drag, lahko najde nekaj, kar si vzame za inspiracijo.

Kateri je bil do zdaj tvoj najljubši prostor, kjer si nastopala?

Karmen: Moji najljubši prostori so v bistvu bili v tujini, v Berlinu ali pa na Hrvaškem sem se imela ful fino. The venue was big in tudi čuti se malo drugačna dinamika kulture oseb in kako reagirajo na tebe. 

Ampak mislim, bolj mi je bil všeč venue, ne tok kultura, ker se mam ful fino s Slovenci. ŠKUC in Tiffany so res super in edini redno nudijo prostor!

Kot oseba, ki nastopa že tko več kot 10 let, sem vajena marsičesa, tako da probam ne komplicirat. Mi je pa pomembno, da se poskrbi za ene stvari, kot je varnost – da če nismo v Ljubljani, če mormo kam it, da se poskrbi, da se lahko nekje same uredimo, da se lahko ta prostor zaklene, da je naš prostor, da so ogledala, da je osvetljava v redu. 

Ful ful ful cenim, ko nam venue ponudi tut kakšno pijačo, da nas malo razbremeni. 

Pomembno je, da je oder narejen za drag, da so luči nastavljene primerno, pa da deluje bolj klubsko, ker hitro awkward postane, če začneš lip syncat v prostoru, ki te spomni na dnevno. 

Da pašeš v kontekst.

Karmen: Ja. Ali pa da se vsaj trudijo en del prostora pripravit, da zgleda kot kontekst.

So prostori, ki so na voljo v Sloveniji, zadostni?

Karmen: Ja, pa ne. Zadostni so, ker so, ampak vedno je lahko boljše in pomembno je, da se skupaj trudimo nardit čim boljše okolje za te prostore. In da jih je več, ni jih dovolj!

Kaj so nekateri miti o dragu, ki nikakor nimajo stika z realnostjo?

Karmen: To, da nosimo makeup, to ni res!

Take se zbudite.

Karmen: Ne, hec na stran. En mit s katerim se srečujem pri ljudeh, ki ne poznajo draga: po tem, koliko malo vedo o tem, sklepajo, da smo sex workers. Par ljudi se mi je na cesti drlo: “you, me, sex? I pay.” 

I do not take offense, sex work is work in mi je pomembno, da se o tem govori! Ni pa to isto kot drag. 

En mit je to, da so osebe, ki delajo drag, ful drama queens. V bistvu je pa kr dosti dragic tko chill. Vse delamo to, ker rabimo in želimo pozornost, of course, ampak ful smo ene humble. 

Kaka zaključna misel, če jo imaš?

Karmen: Eat the rich. Vse ženske so ženske. Free the nipple. Samo ja pomeni ja.

Drag je umetnost, je aktivizem, je način izražanja.

In draga bralka, dragi bralec, prosim vzemi si 5 minut zase in si reči, da se imaš rad ali rada.

Intervju je opravil in uredil Nuka. Hvala, Karmen <3