V sodobni, z vsebinami in privatiziranim prostorom nasičeni realnosti, mediji še zdaleč ne le informirajo, temveč tudi aktivno (so)oblikujejo, usmerjajo in ostrijo poglede javnosti. Moč enega članka, novice ali komentarja v pravem kontekstu je lahko hitro odločilna za to, kako so določene teme, situacije in osebe videne, razumete in sprejete. Ko pride do reprezentacije transspolnosti v medijskem prostoru, ugotovimo, da je ta pogosto ujeta v primežu zastarelih in škodljivih narativov, stereotipizacije in senzacionalističnega clickbaita.
Prav ta medijska dvojnost, kjer reprezentacija trans* oseb na eni strani korenini v seksualizaciji in invazivnimi posegi v zasebnost in dostojanstvo, na drugi pa v demonizaciji trans* oseb kot škodljivih Drugih, ustvarja zamegljen vtis sicer vse širše medijske pokritosti tem(e) transspolnosti, medtem ko v resnici obstaja velik manko prostora za realne kontekste trans* oseb kot – oseb .
Se pravi: zelo malo je prispevkov o transspolnosti, ki bi ustrezno obravnavali trans* osebe in tematike. Veliko je prispevkov, ki trans* osebe senzacionalizirajo in eksotizirajo. Veliko je prispevkov, ki se delajo, da trans* osebe ne obstajamo, obenem pa smo vir vsega zla.
Kakšni so dejanski odmevi slovenskih medijev? Katere zgodbe in perspektive so v ospredju in katere ostanejo prezrte? V katerem desetletju se nahajajo slovenski mediji glede na rabo terminologije in splošnega diskurza? Koliko novinark_jev je prebralo Medijski priročnik za poročanje o transspolnosti, ali pa vsaj Novinarski etični kodeks? Koliko lektoric_jev se boji podčrtaja?
Pri TransAkciji zbiramo medijske in druge objave, ki na različne načine in v različnih obsegih obravnavajo tematike transspolnosti. Od začetka januarja do konca oktobra 2023 smo zbrale_i 231 medijskih prispevkov iz 45 različnih platform. Delimo prve ugotovitve.
Demonizacija, eksotizacija in redukcija na telesa
Med medijskimi prispevki o transspolnosti prevladujeta negativno in senzacionalistično poročanje
Več kot polovica vseh prispevkov (124 oz. 54%) transspolnost in transspolne osebe obravnava na negativen način. Kot negativne označujemo prispevke, v katerih so trans* osebe pogosto demonizirane, informacije o transspolnosti pa neresnične, zavajajoče in diskriminatorne. Prispevke pogosto opremljajo pozivni ali namigujoči naslovi.
Med vsemi negativnimi prispevki jih več kot 80% (100 oz. 81%) prihaja samo s treh različnih platform: Nova24TV, Domovina in Demokracija.
Med vsemi negativnimi prispevki jih je 20% (24 prispevkov) brez podpisane_ga avtorja_ice.
Približno tretjina vseh prispevkov (78 oz. 34%) je senzacionalističnih ali takih z vprašljivo vsebino. Kot senzacionalistične ali take z vprašljivo vsebino označujemo prispevke, v katerih so trans* osebe pogosto eksotizirane, seksualizirane in reducirane na telesa. Prispevki so pogosto opremljeni z naslovi, ki teme transspolnosti senzacionalizirajo in vsebino, ki se pogosto fokusira na medicinsko tranzicijo.
Med vsemi prispevki so 204 taki, ki teme transspolnosti obravnavajo neposredno ter 27 (12%) takih, v katerih so teme transspolnosti samo bežno umeščene ali omenjene. Med temi je 11 (41%) negativnih, vsi iz dveh virov: Domovina (10) in Nova24TV (1).
Največ člankov o trans osebah je proti trans osebam
Večina medijskega poročanja o transspolnosti v rokah medijev, ki transspolnost obravnavajo izključno negativno
Med obravnavanimi 231 prispevki so mediji z največ prispevki o transspolnosti naslednji:
1. Nova24TV: 44 prispevkov, od teh 44 negativnih
2. Domovina: 35 prispevkov, od teh 35 negativnih
3. Demokracija: 21 prispevkov, od teh 21 negativnih
4. 24ur: 11 prispevkov, od tega 4 senzacionalistični ali z vprašljivo vsebino
5. RTV Slovenija: 10 prispevkov, od tega 1 senzacionalističen
6. Delo: 8 prispevkov, od tega 1 senzacionalističen
6 medijev z najpogostejšim poročanjem o transspolnosti je torej objavilo več kot polovico (129 oz. 56%) vseh obravnavanih prispevkov.
3 mediji z najpogostejšim poročanjem o transspolnosti so objavili skupno 100 od vseh 231 prispevkov (43%) in v njih transspolnost obravnavali izključno negativno.
Na eni strani polarizacija in posegi v zasebnost, na drugi iskanje grešnih kozlov_ic
Poročanje o trans* temah bi moralo potekati s trans* osebami v mislih, še raje v etru
V vsebinah obravnavanih 231 prispevkov so prevladovale naslednje teme po ključnih besedah:
1. šole in transspolnost ali trans* osebe v šolah: 28 prispevkov
2. otroci in transspolnost: 18 prispevkov
3. šport in transspolnost ali trans* osebe v športu: 16 prispevkov
4. trans* osebe na lepotnih tekmovanjih: 7 prispevkov
V vsebinah obravnavanih 231 prispevkov je 34 prispevkov kot samo temo obravnavalo “spremembo spola” (tj. potrditve spola s postopki medicinske ali socialne tranzicije, a z manj ustrezno rabo jezika) na senzacionalističen ali vprašljiv način. Med temi 34 prispevki se jih je več kot polovica (19 oz. 56%) fokusirala na postopek medicinske tranzicije in/ali telesa obravnavane trans* osebe.
V vsebinah obravnavanih 231 prispevkov je 40 prispevkov kot temo obravnavalo položaj trans* oseb v Sloveniji (19) in svetu (21). Med temi, ki so obravnavali položaj trans* oseb drugje v tujini, jih je nekaj manj kot polovica (9 oz. 43%) obravnavala položaj trans* oseb v Rusiji.
Več prahu je dvignila študentka na praksi kot pa femicid
Nekaj o najodmevnejših zgodbah in tistih najbolj prezrtih
Zgodba z največ poročanja o trans* osebi je bila zaposlitev transspolne osebe kot profesorice na mariborski šoli, doživela je 17 prispevkov, od tega 7 (41%) negativnih.
Zgodba z najmanj (ali z največ neustreznega) poročanja o trans* osebi je bila umor trans punce v Beogradu, doživela je 4 prispevke, od tega 4 (100%) senzacionalistične.
Zgodba z največ vsebinsko vprašljivega poročanja o transspolnosti je bila “epizoda Bud Light”, kateri sta 2 medija (Nova24TV in Demokracija) namenila skupaj 6 prispevkov, v katerih obravnavata padec prodaje omenjenega piva kot domnevno povezan s transspolno vplivnico.
V branje primeri dobre prakse: uživale_i smo lahko v nekaterih prispevkih, ki so se tem transspolnosti lotili z dodatno mero senzibiliziranosti
Naša najljubša branja so se zgodila ob:
_obravnavi reprezentacije transspolnosti v slovenskih TV serijah, kjer se je težavne teme mojstrsko lotil Metod Zupan za Radio Študent
_trans 101 ediciji Rožnate doline, v kateri je z dvema trans* osebama v etru klepetala Katja Stojnič za Val 202
_poglobljenem članku o bolj vključujoči rabi jezika, v katerem ob svetovnem dnevu zaimkov o vključujočih jezikovnih orodjih piše Simona Bandur za Delo
Zaslužimo si b̶o̶l̶j̶š̶o̶ realnejšo medijsko reprezentacijo
Medijsko poročanje o transspolnosti v letu 2023 kot opomnik na prevladujoče narative
Da je poročanje o transspolnosti na problematični točki, se nam kot trans* osebam, sploh vključenim v aktivistično delo, ni treba posebej zazirati v statistiko. Vsebinske in jezikovne izbire medijev in drugih prostorov javnega sporočanja imajo vsakodnevne posledice za naša življenja in skupnosti. Sovraštvo in sovražni narativi do trans* in kvir oseb so v porastu, medijska realnost pa to le še potencirano odseva.
“Vključujoče jezikovne prakse postavljajo pred cisspolne osebe zahtevo, da se pričnejo zavedati načinov, na katere uporabljajo jezik, in s katerega družbenega položaja govorijo. /…/ Pozitivne medijske reprezentacije manjšinskih skupin so lahko za tiste, ki še zbirajo pogum za razkritje, ali tiste, ki imajo v svojem bližnjem okolju premalo podpore, izrednega pomena. Prav tako pa so lahko negativne in stereotipizirane medijske reprezentacije škodljive in boleče.”
_Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti, 2017
TransAkcija je leta 2017 kot odziv na obstoječi slovenski medijski diskurz in na potrebo po boljši informiranosti o tem, kako spoštljivo poročati o tematikah transspolnosti izdala Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti. Priročnik še vedno priporočamo v branje novinarkam_jem in urednicam_kom, pa tudi vsem ostalim, ki si želijo spoštljivo pisati, poročati o tematikah transspolnosti oziroma jih ustrezno naslavljati.
Vsem, ki jim je v interesu medijska besedila producirati v skladu s Kodeksom novinarjev Slovenije, pa priporočamo za kvir-specifično obogatitev znanja v dodatno branje tudi smernice Sindikata novinarjev Velike Britanije za poročanje o LGBT+ temah.
Leto 2023 prihaja h koncu čez dober mesec in pol. Želimo si, da bi bila z naslednjim transspolnost manj izrabljena za clickbait. Želimo si, da se mediji ne bi več toliko fokusirali na naša telesa, stara imena in “prej-potem” narative. Želimo si, da se nas ne bi več izrabljalo za zbiranje točk proti. Želimo si večkrat biti vključene_i in vprašane_i. Želimo si več vsebin, ki bi jih tudi same_i brale_i. Želimo si, da bi več pisk_cev videlo priložnost v raziskovanju tem onkraj predpisanega, konvencionalnega, normativnega. So namreč zanimive, pomembne in štejejo več, kot si lahko mislite.
Celotno poročilo bo objavljeno v februarju 2024.
_TransAkcija
*Arhiv medijskega poročanja o transspolnosti (izbrani prispevki)
