“Spoon Theory” (Vir: https://lupus.net/living/spoon-theory)
“Teorija žlice” oz. “spoon theory” je metafora, ki opisuje količino telesne in/ali duševne energije, ki jo ima oseba na voljo za vsakodnevne dejavnosti in naloge, ter kako lahko ta postane omejena. Leta 2003 je izraz skovala ameriška pisateljica Christine Miserandino, da bi izrazila, kako se počuti bolnik z lupusom: v restavraciji je prijateljici dala pest žlic in jih opisala kot enote energije, ki jo je treba porabiti za vsakodnevna opravila, kar je predstavljalo, kako jo kronična bolezen sili, da vnaprej načrtuje dneve in dejanja, da ji ne zmanjka energije. Od takrat se ta metafora uporablja za opis številnih oviranosti, težav v duševnem zdravju, oblik marginalizacije in drugih dejavnikov, ki lahko dodatno in pogosto nevidno obremenjujejo ljudi, ki z njimi živijo.
Gluhe in naglušne osebe so v svetu dnevno neupoštevane. A slišeči svet se pretvarja, da so na enakem in vse kritike kratkomalo – presliši. Gluhe in naglušne trans* osebe pa se na presečišču teh dveh ranljivih identitet pogosto soočajo z dvojno diskriminacijo in omejenim dostopom do človekovih pravic v področju zdravstvenega varstva, neodvisnega življenja in spoštovanja zasebnosti.
Zanje in za izboljšanje njihovega položaja v družbi je tako ključno delo nevladnega sektorja v njegovih presečiščih: ključno je, da LGBT+ organizacije v zagovorniške aktivnosti vključujemo človekove pravice oviranih oseb, prav tako pa je ključno, da se organizacije za delo z gluhimi in naglušnimi izobražujejo o LGBT+ in trans* tematikah. Takšni koraki so zelo dragoceni za učinkovitejše delo na področju nediskriminacije in enakosti nasploh.
Predvsem pa je pomembno, da pri prizadevanjih za večjo dostopnost in vključenost prisluhnemo glasovom, pogledom in izkušnjam tistih, ki imajo za mizo navadno manj prostora. Za tematski teden “Trans* in ovirane_i” o sluhu bo tako krmilo in tipkovnico prevzel naš prostovoljec Nai, na katerega pobudo so sledeče vsebine tudi nastale.
Nai Štagar je naglušna trans oseba. Uporablja moške zaimke, še raje sploh nobenih. Rad ima ples, umetnost in tarot. Nai težko najde delo – če za delodajalce_ ni problem sluh, jih pogosto zmoti, da je trans. V postopku medicinske tranzicije je doživel veliko abilizma in transfobije. Trenutno čaka na testosteron in na nov slušni aparat. Nai tudi kreta. Všeč mu je, da znakovni jezik spol razume malo drugače. Serijo vsebin o presečiščih transspolnosti in naglušnosti se je odločil ljubkovalno poimenovati po teoriji žlice – Spoonies; kar smo, jasno, zajele_ z veliko žlico. Beri dalje in spoznaj Naijeve najljubše kvir in ovirane aktiviste_ke, oglej si njegov izbor filmov in izpostavljenih vsebin, toolkit za dostopnost ali pa se poglobi v njegovo osebno zgodbo. Dobrodošel_la v Spoonies.
Razumevanje oviranosti v LGBT+ skupnosti – izbrani odlomki
Povzeto po: https://www.hrc.org/resources/understanding-disabled-lgbtq-people
“Družbene norme glede spolne usmerjenosti in identitete, kot tudi norme glede zmogljivosti, pogosto onemogočajo LGBTQ+ osebam in hendikepiranim osebam priložnosti, ki jih drugi uživajo v vsakdanjem življenju. Nekatere študije celo navajajo, da se travmatični učinek diskriminacije in nesprejemanja na duševno in telesno zdravje LGBTQ+ oseb lahko sam po sebi šteje za hendikepiranost. Gibalno ovirane LGTBQ+ osebe, ki živijo na stičišču teh dveh identitet, se lahko soočajo s še dodatno diskriminacijo in stigmatizacijo, zato je pomembno, da tiste_i, ki skrbijo zanje, so z njimi v stiku in jih imajo radi, razumejo to kompleksno dinamiko.”
“Pri LGBTQ+ osebah je večja verjetnost, da bodo hendikepirane, kot pri osebah, ki niso LGBTQ+. Zaradi dvojne identitete LGBTQ+ in oviranosti se v vsakdanjem življenju; v šoli, pri zdravnikih_cah ali na delovnem mestu, soočajo z večjim številom diskriminacije in predsodkov.”
“Diskriminacija, s katero se soočajo hendikepirane LGBTQ+ osebe, se začne zgodaj. Hendikepirani mladi so v šoli pogosto žrtve ustrahovanja, kar lahko privede do negativnih posledic, kot je opustitev šolanja. V zdravstvenih ustanovah se hendikepirane LGBTQ+ osebe soočajo z večjim tveganjem diskriminacije kot njihovi cisspolni in heteroseksualni vrstniki s hendikepom ter njihovi LGBTQ+ vrstniki brez hendikepa. Zaradi tega se lahko izogibajo zdravstveni oskrbi, kar vodi v neizpolnjene zdravstvene potrebe in večja zdravstvena tveganja. Hendikepirane LGBTQ+ osebe se pogosteje soočajo tudi z neugodnimi ekonomskimi posledicami, kot je revščina, ker za enako delo zaslužijo manj, se soočajo z večjo brezposelnostjo ali nimajo dostopa do vključujočih ugodnosti na delovnem mestu.”
“Ti zaskrbljujoči trendi so poziv izobraževalcem_kam, ponudnikom_cam storitev, zdravstvenim delavcem_kam in delodajalcem_kam, naj ustvarijo bolj vključujoče okolje za hendikepirane LGBTQ+ osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja.”
Ameriški znakovni jezik (Vir: https://www.dictionary.com/e/american-sign-language/)
Sem transspolna in invalidna mlada oseba, ne eno ali drugo – izbrani odlomki
Povzeto po: https://www.glsen.org/blog/im-trans-disabled-young-person-not-one-or-other
“Identificiram se kot nebinarna oseba, kar pomeni, da se ne identificiram izključno kot moški ali ženska. Sem tudi hendikepirana oseba. Ti identiteti sta zame neločljivo povezani, vendar veliko ljudi domneva, da nista, in tako ustvarjajo vire dostopnosti, ki služijo le delčku tega, kar sem.”
“Prilagoditve za transspolne osebe ALI hendikepirane osebe ALI nebele osebe niso dovolj. Takšno razmišljanje ločuje identitete, ki so neločljivo povezane. Pravičnost na področju hendikepa je pravičnost na področju LGBTQ+, rasna pravičnost je pravičnost na področju zdravstvenega varstva in tako naprej. Pri prizadevanjih za družbeno pravičnost moramo priznati, da so te identitete prepletene, in razumeti, da ločena obravnava teh identitet še dodatno marginalizira osebe z večplastnimi identitetami, namesto da bi jih kolektivno osvobajala. Ne želim izbirati med uporabo stopnic in tveganjem, da bom zaradi bolečin omedlel_a; ali pa med uporabo dvigala in interakcijo z nekom, ki me stalno nadleguje zaradi mojega spola in hendikepiranosti.”
Kako sem opravil tranzicijo s kompleksnim hendikepom – izbrani odlomki
Povzeto po: https://defector.com/how-i-transitioned-with-complex-disability
“Prvi zdravnik, ki mu zaupam svoj spol, je nevrokirurg, ki je skrbel zame skoraj vse moje najstništvo, in čeprav vsekakor ne bi želel pokvariti nobenega presenečenja z enim samim stavkom, otroškega nevrokirurga ne bi priporočal kot prvo kontaktno osebo za kogarkoli, ki išče pomoč pri spolni disforiji (v letu 2023, kaj šele v letu 2006). Toda delamo s tem, kar imamo.”
“Bilo bi neumno, če bi po nepotrebnem tvegal_a tako zlomljeno telo. ‘Noben razumen zdravstveni delavec ne bi resno razmišljal o tem pri osebi s tvojo zdravstveno zgodovino.’ Kot nesporno mlad_a (in zdaj globoko nelagoden_na) 19-letnik_ca, ugotovim, da sem mu vedno zaupal_a in njegova opozorila vzel_a kot nesrečno, a absolutno resnico. Na to temo glasno ne pritiskam več in še dolgo ne bom. Tranzicija ni za ljudi, kot sem jaz.”
“Hormonsko zdravljenje je bilo mešano in trudili smo se, da bi dosegli odmerek, ki je najboljši za moje telo. Moj glas se je poglobil, raven energije se je nekoliko dvignila in neizmerno sem ponosen_na na svoje! Samorastoče! Posrane male podganje brke!”
Trans_kvir in ovirane_i: nekaj slušno oviranih kvir oseb, ki si prizadevajo za vidnost in slišanost
Chella Man: “I’ve had to be my own representation”
Gluh azijski in judovski trans_kvir umetnik, igralec, režiser in avtor. V njegovih delih se pojavlja kontinuum hendikepiranosti, rase, spola in spolnosti. V svojem zadnjem delu raziskuje osebni odnos do omejitev in svobode, ki jo je ustvaril njegov polžev vsadek.
Chella Man (Vir: https://www.dazeddigital.com/beauty/article/52354/1/chella-man-jewellery-collection-celebrates-beauty-being-deaf-private-policy)
Nyle DiMarco: “Deaf people CAN dance.”
Kvir in gluh igralec in model, ki je zaslovel z zmago v oddajah “America’s Next Top Model” in “Dancing with the Stars.” Znan je predvsem po svojem zagovorništvu za pravice LGBT+ in gluhih oseb, kjer se zavzema za večjo vključenost in dostopnost v medijih.
Oliver Stabbe: “To be queer is to be radical.”
Trans raziskovalec v področjih enakosti in vključenosti oseb s posebnimi potrebami ter avtor znanstvenih člankov s področja javnega zdravja in kognitivne znanosti. Je član različnih neprofitnih organizacij za pravice hendikepiranih LGBTQ+ oseb.
Selena Minogue & Casavina: “Don’t ever let being disabled define you.”
Latinskoameriški dvojec kraljic preobleke, ki sta skupno pot začeli na edini univerzi za gluhe na svetu Gallaudet University. Znani tudi kot Deafies in Drag, v zadnjem desetletju ustvarjata vsebine, s katerimi naslavljata negativno dojemanje kulture in identitete gluhih v družbi.
Josh Feldman: “Only the deaf should be playing deaf characters.”
Od rojstva gluh scenarist, producent in igralec, ki živi in dela v Los Angelesu. Ustvarja zgodbe na različne intersekcionalne LGBTQ+ teme. Ker je odraščal, ne da bi na platnih ali v knjigah videl ljudi, kot je sam, želi zagotoviti, da prihodnje generacije gluhih otrok nikoli ne bodo imele te težave.
Dickie Hearts: “You reduce stigma and taboo by being open.”
V kvir skupnosti so hendikepirane osebe še vedno premalo zastopane, a ta gluhi igralec si prizadeva to spremeniti. Nedavno je navdušil občinstvo v predstavi Dark Disabled Stories, neizprosnem pogledu na življenje geja s cerebralno paralizo v mestu, zasnovanem brez misli na dostopnost.
TV serija “Sex Education”, 4. sezona (2023)
Jules Dameron: “I’m learning to listen better.”
Gluhi trans_gej filmski in gledališki režiser, ki dela tako z gluhimi kot slišečimi igralci. Ker se giblje med obema kulturama, ima dober vpogled v to, kako ima gluha skupnost drugačen način izmenjave informacij. Želi si utreti pot pristnejšemu prikazovanju v medijih.
Alexandra James: “Hearing people are lacking in deaf awareness.”
Gluha televizijska in gledališka igralka, ki nosi slušni aparat in bere z ustnic, tako kot tudi lik Aishe, ki jo igra v četrti sezoni popularne serije Sex Education. Aisha ima kot ena od priljubljenih študentk na Cavendish Collegeu pomembno vlogo, tako kot Alexandra pa je tudi sama aktivistka za dostopnost.
Oblik oviranosti je mnogo: nekaj oseb z drugimi hendikepi, ki navdihujejo s svojim aktivizmom
“Vsaka invalidnost je seveda drugačna. Toda čustvena izkušnja je v svojem bistvu nadvse podobna.”
– Dickie Hearts o svojem doživljanju kot gluha oseba v partnerskem odnosu z osebo s cerebralno paralizo
Angie Berbuer
Kvir avtorica in ustvarjalka na socialnih omrežjih, kjer deli svoje vsakdanje življenje kot oseba z amputacijo. Njen moto je: ‘Ne gre za to, da nimam nog, imam tri.” V svojem zadnjem delu podrobneje govori o svoji poti hendikepirane kvir osebe.
Jessica Kellgren-Fozard
Je kvir in gluha, kronično bolna aktivistka s posebnimi potrebami, ustvarjalka vsebin in YouTuberka. Znana je po svojih videoposnetkih o ozaveščanju o hendikepiranosti, o zgodovini LGBTQIA+ in o vintage modi.
Aaron Rose Philip
Prva temopolta, trans in gibalno ovirana manekenka. Leta 2016 je izdala memoari z naslovom This Kid Can Fly: It’s About Ability (Not Disability), v katerem je zelo podrobno opisala svoje izkušnje z odraščanjem s cerebralno paralizo.
Rubby Allegra
Opisuje se kot ‘autistic trans queercripple of ur dreams’. Je umetnik*ca, ustvarjalka vsebin, aktivist_, makeup artist in ljubitelj* mode. V svojih vsebinah na socialnih omrežjih še posebej spodbuja intersekcionalnost.
Haben Girma
Gluhoslepa odvetnica za človekove pravice, ki se zavzema za pravičnost hendikepiranih oseb in prva gluhoslepa oseba, ki je diplomirala na pravni fakulteti Harvard. Vidna LGBT+ podpornica, ki svetuje in javno govori o dostopnosti, raznolikosti in vodenju.
Imani Barbarin
Temnopolta kvir aktivistka in javna govorka s cerebralno paralizo. Analizira in pojasnjuje, kako temnopolte in kvir gibalno ovirane osebe doživljajo invalidnost.
Film “Vsa tišina” (Todo el silencio, 2023)
Vsa ta tišina: reprezentacija kvira in (izgube) sluha na malih in velikih ekranih
Na letošnjem Festivalu LGBT+ filma smo si lahko v Slovenski kinoteki ogledali film Vsa tišina, ki govori o lezbičnem paru, v katerem se obe osebi soočata z izgubo sluha. Film je pretresljiv in vreden ogleda, obenem pa me je navdihnil, da poiščem še nekaj filmov, ki dobro naslavljajo tematike kvira in (izgube) sluha.
Tako blizu je prelomna (in zelo odrasla) serija, ki sta jo napisala S. Stern (Kate) in J. Feldman (Michael). Oba sta v resničnem življenju gluha, Feldman pa je tudi gej. Njuna zgodba je tipičen primer ambicioznih manjšin v Hollywoodu, ki se naveličajo čakati, da nekdo napiše nekaj, s čimer se lahko poistovetijo, zato se odločijo, da bodo to storili_e sami_e.
Najlepši dan mojega življenja je dokumentarni film o šestih mladih osebah iz Rusije, Ugande, Francije in Španije, ki se srečajo v Madridu na praznovanju World Pride 2017. Med temi šestimi ljudmi je tudi Timothée-Paul Massenet, ki ga kličejo Timo. Je športnik iz Pariza in gluh od rojstva.
Oda Pablu je kratek film o gluhem afro-latinskem kvir fantu, ki ga nekaj lokalnih vrstnikov izzove na košarkarsko tekmo. Pablo skuša skriti, kdo je, saj se boji zavrnitve. Proti njegovim pričakovanjem pa z enim od izzivalcev naveže stik.
Film “Do mavrične zore” (Nijiiro no Asa ga Kuru made, 2018)
Ingver & medeno mleko je nežen prikaz različnih vrst osamljenosti. Štirje mladi se v pandemični izolaciji soočajo z osebnimi izzivi in težavami. Gluhi študent Kento se spoprijema s svojo seksualnostjo. Prijateljici Rei, ki je v razmerju, zaupa, da je zaljubljen v sošolca, ki ga uči japonski znakovni jezik.
Do mavrične zore je prelomni film o samosprejemanju z gluho igralsko zasedbo in ekipo. Govori o Hani, ki se zaljubi v Ayumi, ki jo je spoznala v skupini za znakovni jezik. Film temelji na resnični zgodbi gluhe lezbične režiserke.
Nezvočni je avstralski film, ki se dogaja na stičišču kvir in gluhih skupnosti. Film se vrti okoli Noaha, kvir glasbenika, in Finna, trans moškega, ki vodi skupnostni center za gluhe. Film sicer kiksne pri castingu. Trans* osebe naj igrajo trans* osebe.
Pittsburgh in Znak sta kratka filma s podobnimi tematikami, ki govorita o gejevskem razmerju med slišečo in naglušno/gluho osebo. Pittsburgh je posnet v enem dejanju z eno samo scenografijo in dvema igralcema v animiranem pogovoru. V celotnem Znaku pa je vključen le en sam slišan dialog, a film kljub temu (ali ravno zaradi tega) uspe prikazati spreten vpogled v kulturo gluhih in slišečih.
vsebine je (i)zbiral: Nai
