bitje sedi med ljubečimi rokami

Kako lahko podprem osebo, ki je transspolna?

Podpora v procesu tranzicije je večini transspolnih oseb na njihovi poti izjemno pomembna, sploh pri začetnih korakih. Zato to poglavje posvečamo vsem, ki transspolnim osebam predstavljate ali želite predstavljati podporni sistem. Transspolnim osebam pa nudimo nekaj, kar lahko ponudite v domače branje pomembnim osebam okoli sebe.

Zakaj je podpora tako pomembna?

Najverjetneje se velika večina vseh, ki to berete, strinjate, da se je s primerno podporo lažje soočati z vsemi zahtevnejšimi situacijami, ki jih prinaša življenje. Nič drugače ni pri transspolnih osebah, ki zaradi večinske družbe, ki ni seznanjena ali prilagojena potrebam, realnosti in zaščiti človekovih pravic transspolnih oseb (več o tem v naslednjem poglavju), doživlja različne oblike nespoštovanja, neodobravanja, diskriminacije in celo nasilja. Vse samo zato, ker so transspolne in ker poskušajo živeti v skladu s tem, kar čutijo in biti to, kar v resnici so. 

Transspolne osebe se zaradi različnih dejavnikov, kot so sistemska neurejenost tako pravnega kot medicinskega področja, odsotnost podpore v svojih primarnih življenjskih krogih in širša neozaveščenost o transspolnosti v družbi, nesorazmerno pogosto soočajo s težavami v duševnem zdravju. 

To potrjujejo tudi rezultati raziskave, kjer tretjina udeleženk_cev svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo, kar je znatno pod povprečno dobrobitjo splošnega prebivalstva.  Kar dve od treh transspolnih oseb imata izkušnje z depresijo (65 %), vsaj vsaka druga pa tudi s samomorilnimi mislimi (58 %) in anksioznostjo (56 %)

Rezultati o tem, koliko transspolnih oseb živi z določenimi težavami v duševnem zdravju niso presenetljivi, so pa izredno zaskrbljujoči. Sploh, če v ozir vzamemo dva glavna razloga, ki ju navajajo transspolne osebe: 

  • sistemska neurejenost področij človekovih pravic transspolnih oseb – predvsem medicinskega procesa potrditve spola (33%) in pravnega priznanja spola (34%). Nemogoče je od osebe, ki želi prilagoditi svoj videz in telo tako, da bo bolj v skladu sama s sabo, vendar ji državni sistem tega ne omogoča, pričakovati, da teh izkušenj ne bo ponotranjila in da ne bodo vplivale na njeno duševno zdravje. 
  • izredna težava je tudi popolna odsotnost strokovnjakinj_ov (s področij psihologije, socialnega dela, psihiatrije, psihoterapije, itd.), ki bi bile primerno izobražene_i za svetovalno in/ali terapevtsko delo s transspolnimi osebami in dejstvo, da se tudi bodočih kadrov s tega področja sistematično ne izobražuje o transspolnosti.

Kako lahko torej podprem trans osebo?

Povprečna oseba se v svojem življenju ne sreča s tematiko transspolnosti, če se je ne tiče osebno. Informacij, ki bi bile pravilne in spoštljive ter splošno znane ni veliko, kljub vse večji vidnosti in delu aktivistk_ov in organizacij. Zato je razumljivo, da morda nisi prepričan_a, kako podpreti trans osebo, ne da bi bil_a pri tem nespoštljiv_a. Morda te je strah, da boš kaj narobe rekel_la in užalil_a osebo, tudi če imaš dober namen. Ponujamo nekaj splošnih nasvetov, ki lahko pomagajo vsakomur:

  • Spoštuj ime in zaimke, ki jih transspolna oseba uporablja zase
  • Ne dvomi oziroma prevprašuj izkušenj oziroma občutkov trans osebe
  • Informiraj se o tematiki transspolnosti
  • Nikoli ne izdaj zaupnih informacij ali razkrij osebe brez njenega predhodnega privoljenja
  • Ne sprašuj vsiljivih in osebnih vprašanj, kot so ”Kakšne genitalije imaš?”, ”Kako imaš spolne odnose?”
  • Uporabljaj jezik, ki je vključujoč do vseh spolov (glej poglavje 7)
  • Že vnaprej daj vedeti, bodisi na družbenih omrežjih ali v vsakdanjih okoljih, kjer se giblješ, da sprejemaš trans osebe in da ne toleriraš transfobije
  • Vprašaj osebo, kako jo lahko podpreš oziroma kaj si želi od tebe 
  • Tudi če ne razumeš vsega, daj osebi vedeti, da jo poslušaš in podpiraš
  • Se spomniš še kakšnih načinov, kako bi lahko podprl_a trans osebo ali že imaš izkušnje, kako si jo podprl_a?

Glede na podatke o tem, kam se trans osebe najpogosteje obračajo po podporo in pa podatke, kjer se kaže izrazito pomanjkanje podpore, smo pripravile_i še bolj specifične koristne nasvete, ki so strnjeni glede na to, koga nagovarjamo: 

Prijatelji_ce

Transspolne osebe najpogosteje najdejo največ podpore med prijatelji_cami. Pomembno je, da svoji prijateljici_ju stojiš ob strani, saj širša družba, šolsko okolje in družina na žalost pogosto niso takšni podporni sistemi, ki bi jih tvoj_a prijatelj_ica potreboval_a. Prijatelj_ica, ki te posluša in stoji ob strani, tudi če ji_mu na začetku ni vse jasno, zato igra pomembno vlogo. Če ti je oseba povedala o svojih občutkih in o svoji identiteti, to pomeni, da ti zaupa. Za začetek je zato čisto dovolj, če jo_ga poslušaš, ne da bi jo_ga obsojal_a in ji_mu daš vedeti, da ji_mu stojiš ob strani. To lahko v življenju tvoje prijateljice_ja pomeni ogromno razliko. 

tri bitja se družijo

Kaj poleg tega pa še lahko naredim?

  • Nikoli ne deli stvari, ki ti jih je zaupal_a, z drugimi osebami. 
  • Spoštuj njene_njegove zaimke in ime. Lahko ji_mu celo pomagaš pri izbiri in pri navajanju na novo ime.
  • Postavi se zanj_o, če jo_ga nekdo žali ali je_ga ne spoštuje. Tudi, kadar oseba ni navzoča. 
  • Čim bolje se informiraj o transspolnosti. Na spletu dandanes obstaja že mnogo virov, tudi v slovenskem jeziku. Na ta način bo prijatelj_ica videl_a, da ti je mar, hkrati pa njej_njemu ne bo treba biti enciklopedija. 
  • Če uporabljaš družabna omrežja, daj vedeti, da podpiraš transspolne osebe z deljenjem objav, ki so podporne in izobraževalne, in s tem, da ne toleriraš transfobije.
  • Če opaziš, da si prijatelj_ica ne upa v trgovino po ličila, ali na določen oddelek oblačil, ji_mu ponudi, da gresta skupaj ali da greš namesto nje_ga. 
  • Enako velja, če si oseba ne upa na kakšne dogodke, povezane s temo transspolnosti. Marsikomu se je veliko lažje opogumiti, če ima nekoga poleg sebe. 
  • Vprašaj jo_ga, kako jo_ga lahko podpreš. Transspolne osebe so med seboj različne in vsak_a zase najboljše ve, kaj potrebuje.
  • Se spomniš še kakšnih načinov, kako bi lahko podprl_a trans prijatelja_ico ali kako si jo že podprl_a?

Starš ali skrbnik_ca

 ”Nič na svetu mi ni pomembnejše od sreče in zadovoljstva mojega otroka.” -— Tanja, starš trans otroka

Namesto, da začnemo z izredno zaskrbljujočim podatkom, kako malo trans oseb prejema podporo svojih staršev, se za hip raje ustavimo pri citatu mame mladoletnega trans fanta. Ali nista sreča in zadovoljstvo lastnega otroka tisto, kar si želijo vsi starši? Velika večina zagotovo. Vendar pa se v praksi izkaže, da pri LGBTIQ osebah, še posebej pa pri trans osebah, starši oziroma skrbnice_ki žal velikokrat pozabijo na to. 

Očetje (59 %) in širše sorodstvo (61 %) za vsako drugo transspolno osebo nikoli ne predstavljajo vira podpore

Razumljivo je, da te kot starša skrbi, kako bo otrok živel v svetu, kjer se transspolne osebe soočajo s toliko izzivi. Ampak ali ni to le še dodaten razlog, zakaj (tvoj) trans otrok potrebuje tvojo podporo? Od trans oseb vseh starosti pogosto slišimo, da doma niso sprejete_i ali pa da se celo sploh ne razkrijejo, saj pričakujejo zavrnitev. Zato mnoge trans osebe v nepodpornih družinskih okoljih obstajajo le ‘polovično’. To običajno pomeni, da delov sebe, ki niso sprejeti, ne razkrijejo staršem ali pa se te dele ignorira, da se izognejo konfliktnim situacijam. Pomembno je razumeti, da zaradi tega trans osebe ne postanejo nič manj trans. Kar se zgodi, je to, da vidijo, komu lahko zaupajo v celoti in komu ne. Ali si ne želiš, da bi tvoj otrok lahko bil to, kar je, v celoti, tudi s teboj? Počutiti se spoštovano_ega je pogosto vse, kar si trans oseba želi od svojih staršev.

Ali je lahko že otrok transspolna oseba?

Otrokom so spolna identiteta in spolne vloge tako rekoč položene v zibko. Transspolni otrok lahko že zelo zgodaj čuti neujemanje s spolom, ki mu je bil pripisan ob rojstvu in se močno identificira z drugim spolom, najpogosteje od drugega ali tretjega leta starosti dalje. Otroci, ki so trans, to pogosto tudi na nek način izrečejo: ”Mami, fantek sem.” ali ”Kdaj bom postal punčka?” Lahko tudi govorijo o tem, da si želijo, da bi na njihovem telesu kaj zraslo, česa drugega pa ne bi radi več imeli na telesu. Če se takšni komentarji ponavljajo in gre otrok dlje od ”samo” tega, da se želi igrati ali oblačiti v nasprotju s pričakovanji, je otrok skoraj zagotovo transspolna oseba in ignoriranje teh občutkov otroku ne bo pomagalo, temveč jo_ga bi spravilo v stisko. 

Tipična reakcija staršev in okolice je, da je z njihovim transspolnim otrokom nekaj narobe, čeprav v resnici velja tudi s strokovnega stališča, da je z otrokom popolnoma vse v redu. Družina in okolica pogosto nimata potrebnega znanja ali pa ne razumeta, da posameznica_ik lahko doživlja svojo spolno identiteto ne glede na genitalije ali spol, ki ji_mu je bil pripisan ob rojstvu. Transspolni otroci, ki so prisiljeni živeti v skladu s spolom, ki jim je bil določen ob rojstvu, lahko postanejo izrazito nesrečne_i in depresivne_i, kadar jih odrasli (po tem, ko jim razkrijejo svojo spolno identiteto) poskušajo preprečiti, da bi bili taki, kot se čutijo.

Transspolnost ni razlog za stisko transspolnih oseb. V resnici je nerazumevanje drugih in pojmovanje, da s temi osebami nekaj ni prav, razlog za njihovo trpljenje. Največjo čustveno bolečino povzroča pritisk, da bi spremenili svoje bistvo, tisto, kar v resnici so (Iva Žegura, dr. spec. V Vsi spoli so resnični, 43)

Žegura pojasnjuje: ”V skrbi za dobrobit otroka je največ, kar lahko starši naredijo to, da otroku nudijo ljubezen in sprejemajo njeno_njegovo transspolno identiteto. To pomeni, da otroku omogočijo, da živi na način, da je srečen_na (prav tako kot bi ravnali s katerimkoli drugim otrokom) – naprimer, da se oblačijo v oblačila, v katerih se počutijo najudobneje, da imajo frizuro, ki jim je všeč, in da se igrajo z igračami, ki jih imajo rade_i (Vsi spoli so resnični, 44). 

Pomembno je, da otrok lahko raziskuje, v čem se počuti udobno. Kot vemo, so spolni stereotipi, ki jih privzgajamo otrokom, izredno omejujoči. Zato je sklepati, da je vsaka punčka, ki raje igra nogomet s prijatelji ali vsak fantek, ki si rad lakira nohte, trans, zelo prenagljeno. Otroci pogosto še niso ponotranjili omejujočih spolnih vlog in vsega, kar pride z njimi, in prav je, da jim pustimo, da preizkušajo različne stvari. 

Kako pa razmišlja in kaj svetuje ena od mam, ki podpira svojega trans sina?

  • Počasi. Korak za korakom. Poiščite strokovno pomoč. Pomoč, kjer boste dobili vse odgovore na svoja vprašanja. Vključite se v skupine z ostalimi starši, kjer boste slišali izkušnje drugih in kaj kmalu se boste znašli v vlogi starša, ki s svojimi izkušnjami pomaga drugim. 
  • Sprašujte, nobeno vprašanje ni neumno ali odveč. Ne bojte se povedati svojim bližnjim, odziv vas bo prijetno presenetil, vsaj mi smo vedno dobili pozitivni odziv. Če pa ta ne bi bil tak, ti ljudje za nas enostavno več ne bi obstajali.
  • Pomagala sem mu oz. jaz sem o tem govorila z očetom (čeprav je tudi on vse sprejel in mu stoji ob strani) in sorodniki, družinskimi prijatelji, razredničarko in še s kom. Skupaj kot družina smo bili na prvem Balkanskem trans maršu, bili smo na povorki ponosa, greva skupaj na druženja z drugimi trans družinami.
  • Odkrito se pogovarjamo o vseh zagatah, ki jih prinese življenje transspolnim osebam.
  • Nabavili smo binder, namesto njega opravim naročila v restavraciji, saj smo še pred testosteronom in se glas še ni znižal …
  • Verjemite svojemu otroku, saj so morali zbrati ogromen pogum, da so se vam zaupali. To ni samo faza in ne bo minilo. Imejte jih neskončno radi, saj nič na svetu ni pomembnejše od vaših otrok. Če rabite pomoč zase, da boste lažje sprejeli in se spopadli z novonastalo situacijo, jo najdite.

Tanja

Učitelji_ce in druge_i šolske_i delavke_ci

Učitelji_ce (41%) in strokovne_i delavke_ci v šoli (38 %) kot osrednje_i predstavnice_ki procesa, ki znatno vpliva na formacijo osebnosti, v več kot tretjinski meri niso nikoli prepoznane_i kot vir podpore. To podkrepi tudi ugotovitev, da je šolsko okolje s strani transspolnih oseb videno kot nevarno

bitje z ušesi in očali kaže na predstavitev o transspolnosti

Raziskava o vsakdanjem življenju mladih LGBTIQ+ oseb Društva Parada ponosa (2018) poroča, da 54 % mladih ni razkritih nobeni_emu učitelju_ici, 66 % pa nobeni_emu šolski_emu delavki_cu. Mlade LGBTIQ+ osebe vidijo šolski prostor kot nevaren – med poukom ali v učilnici (37%), na šolskih hodnikih ali med odmori (kar 50%) (Društvo Parada ponosa, 2018). Medvrstniško nasilje je, kot vemo, zelo resničen problem, s katerim se v vsakdanjem življenju soočajo LGBTIQ+ osebe, zato je še toliko pomembnejše, da učitelji_ce in druge šolske_i delavke_ci primerno reagirajo. Hkrati pa je enako pomembno delovati v tej smeri preventivno, z ustvarjanjem okolja, v katerem se bodo trans in LGBTQI+ osebe počutile sprejete, spoštovane in vidne. Nekateri izmed načinov, ki lahko pomagajo ustvariti takšno šolsko okolje so naslednji: 

  • Informirajte in poučite se o trans in LGBTIQ temah iz aktualnih virov. Mladi pogosto navajajo, da je to ena od glavnih stvari, ki jih pogrešajo pri šolskih delavkah_cih. S tem si lahko pridobite zaupanje trans in LGBTIQ učenk_cev in lažje ustvarjate sprejemajoče okolje. 
  • Razmislite, kako vključiti LGBTIQ in trans tematike v pouk pri že obstoječih predmetih, kjer je relevantno – na primer pri biologiji, pri predmetih, kjer se berejo različni teksti in literatura, pri psihologiji, sociologiji, pri jezikih, itd. 
  • Skušajte vključiti LGBTIQ tematike v kurikulum.
  • Enako velja za spolno vzgojo, ki vključuje raznolika razmerja in načine intimnosti, ki niso omejeni samo na heteroseksualna razmerja.
  • Če ste sami transspolna oseba ali LGBTIQ oseba in čutite, da se lahko razkrijete, bo to imelo velik vpliv na učenke_ce; morda se bodo lažje opogumile_i tudi same_i ali pa se vam bodo zaupale_i.
  • Pozanimajte se o delavnicah neformalnega učenja, ki naslavljajo tudi LGBTQI teme.
  • Poskusite izvesti delavnice, ki naslavljajo raznolikost in vključujejo spolno usmerjenost in spolno identiteto. Pri Legebitri so izdale_i priročnik Mavrica v žepu (2019), ki vam je pri tem lahko v pomoč.
  • Razmislite v smeri pravilnika za boj proti diskriminaciji LGBTIQ oseb. 
  • Podpora s strani strokovnih delavk_cev; poleg tega, da ste dobro informirane_i in znate napotiti trans mlade k trans in LGBTQI organizacijam, kot svetovalne_i delavke_ci lahko opremite pisarno tako, da je vidno, da podpirate trans oz LGBTIQ osebe (nalepka, plakat, brošure, publikacije).
  • Ko govorite o spolih, vedno skušajte pojasniti, da spol obstaja na spektru, da ni binaren in pojasnite, da obstajajo transspolne osebe.
  • Ne predstavljajte spola kot prirojenega in osnovanega izključno na spolnih značilnostih, predstavite pomen samoopredelitve oziroma samoidentifikacije.
  • Če se da, uredite toalete, ki bodo dostopne za osebe vseh spolov in ne spolno določene.

”Želim si le še, da bi se o transspolnosti govorilo že v osnovnih šolah, saj bi bilo tem otrokom dosti lažje in o sebi ne bi mislili kot o spakah in umsko bolnih… Ne bi se počutili osamljeno in nesprejeto. Bilo bi jim prihranjene veliko bolečine. Tako bi tudi drugi otroci zvedeli za njihov obstoj.” — Tanja, starš trans otroka

Strokovne_i delavke_ci, socialne_i delavke_ci, psihologi_nje, mladinske_i delavke_ci in ostale_i zaposlene_i na področju socialnega varstva in človekovih pravic

Zavedamo se, da je ta skupina oseb med seboj zelo raznolika, vendar želimo zajeti te profile oseb, saj imajo (oziroma bi bilo pomembno, da bi imele_i) pomembno vlogo pri podpori transspolnih oseb. Nekatere_i jo že imajo, predvsem tukaj govorimo o LGBTIQ organizacijah in skupinah. Ker pa je transspolnost in vse kar zajema, precej kompleksno tematsko področje, po naših izkušnjah vedno ostaja pomembno, da ne predvidevamo, da so vse osebe v teh organizacijah nujno enako ozaveščene. S to skupino seveda nagovarjamo vse osebe, ki so aktivne na teh področjih oziroma organizacijah, ne glede na to, ali so zaposlene ali ne.

Pri organizacijah, ki delujejo na področju človekovih pravic, na področju LGBTIQ in v ustanovah, ki nudijo psihosocialno podporo, je še kako pomembno, da naslavljajo in nudijo storitve tudi transspolnim osebam. Zakaj? Prvič, transspolne osebe obstajajo v vseh sferah družbe, in ne moremo vedeti, kdaj bomo prišle_i – vede ali nevede – v stik z njimi. Vse osebe imamo namreč mnogo osebnih okoliščin, ki se med seboj prepletajo, zato se je pomembno zavedati intersekcionalnosti. Poleg tega so, kot smo že prikazale_i, transspolne osebe ena od najbolj ranljivih družbenih skupin in tako pogosto živijo s težavami v duševnem zdravju. Zato je izrednega pomena, da vse organizacije, katerih aktivnosti vključujejo zagovorništvo in  nudenje podpore, sploh v nujnih primerih, delujejo vključujoče do trans oseb. 

Med vire, kjer transspolne osebe nikoli ne iščejo podpore, v več kot tretjinski meri sodijo tudi telefonske linije kriznih centrov (71 %), krizni centri (66 %), psihiatrinja_er (36 %), psiholog_inja (35 %), psihoterapevt_ka (35 %). 

Najvišji rezultat – neuporaba telefonskih linij kriznih centrov kot vira podpore – je vsekakor potrebno upoštevati tudi glede na sodoben razvoj družbe in družabnih omrežij, kjer ogromno komunikacije s strani ranljivih in/ali mladih oseb, sploh kadar gre za negotove situacije, poteka v pisni obliki. Kljub temu pa je neprepoznavnost kriznih centrov kot vira podpore (66 %) velik problem, saj so, glede na dejstvo, da v Sloveniji nimamo specifičnega LGBTIQ kriznega centra ali varne hiše, le-ti edino sistemsko zatočišče v primeru nevarnosti in/ali brezdomnosti mladih. 

Kaj so torej tiste stvari, ki jih lahko naredite, da boste pri svojem delu vključujoče_i do transspolnih oseb in njihovih potreb/pravic?

  • Informirajte in poučite se o trans temah iz aktualnih virov. Odvisno od tega, na katerem področju delujete, obstajajo publikacije, tudi v slovenskem jeziku in o slovenskem kontekstu, ki so relevantne za vas.
  • Pozanimajte se o dodatnih izobraževanjih na temo transspolnosti za zaposlene in prostovoljke_ce.
  • Poskusite izvesti delavnice, ki naslavljajo raznolikost in vključujejo spolno usmerjenost in spolno identiteto. Pri Legebitri so izdale_i priročnik Mavrica v žepu (2019), ki vam je pri tem lahko v pomoč.
  • Poleg tega, da ste dobro informirane_i in znate napotiti trans mlade naprej k trans in LGBTIQ organizacijam, lahko opremite pisarno tako, da je vidno, da podpirate trans oz. LGBTIQ osebe (nalepka, plakat, brošure, publikacije).
  • Ko govorite o spolih, naj bo to v množini. Imejte v mislih, da spola nista samo dva; spol obstaja na spektru, če niste vključujoče_i do nebinarnih oseb, je to v najboljšem primeru izbris.
  • Ne govorite o spolu kot prirojenem in osnovanem izključno na spolnih značilnostih, poudarjajte pomen samoopredelitve oziroma samoidentifikacije.
  • Če se da, uredite toalete, ki bodo dostopne za osebe vseh spolov.
  • Bodite pozorne_i, kako uporabljate jezik. 
  • Če se le da, ne predvidevajte spola ali spolne usmerjenosti oseb, s katerimi delate.
  • Če se vam oseba predstavi oziroma zaupa, da je na primer (trans) ženska, potem to spoštujte. Brez njenega privoljenja ne razkrivajte njene spolne identitete ostalim. 
  • Kot kolektiv, skupina razmislite, kako vključujoča je vaša organizacija do transspolnih oseb. So v njej zaposlene trans osebe? Če ne, ali bi lahko bile? Kateri so izzivi, s katerimi bi se oseba morala soočiti? Kako bi jo sprejel kolektiv? 
  • Če imate vprašanja, se vedno lahko obrnete na Zavod TransAkcija.