![\"\"](\"https:\/\/transakcija.si\/old\/wp-content\/uploads\/2017\/10\/anja04-1024x538.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Motiv: Filip Vurnik<\/a><\/em><\/p>\n \u00bbEh, ti transi spet nekaj te\u017eijo\u00ab sli\u0161im ali pa razberem iz zavijajo\u010dih o\u010di nekaterih pripadnic_kov LGBTIQ skupnosti skoraj vsaki\u010d, kadar omenim besedo transspolnost. Zakaj, se spra\u0161ujem. Kako ni jasno, da je biti transspolna oseba v dru\u017ebenem in politi\u010dnem okolju, ki je pre\u017eeto s transfobijo, te\u017eko? Kako ni jasno, da tudi me_i potrebujemo solidarnosti v besedah in dejanjih? In sploh, sej veste, da s(m)o transspolne osebe tudi lezbijke, geji, biseksualne, panseksualne, aseksualne itd. osebe, ne? Oz. povedano druga\u010de in morda bo ta dikcija imela ve\u010djo te\u017eo; lezbijke, geji, biseksualne, panseksualne, aseksualne itd osebe s(m)o tudi transspolne osebe. Zakaj se zadeve, ki potrebujejo celostno skupnostno podporo, delijo na na\u0161e<\/em> in va\u0161e<\/em> oz. kako je dr\u017ea to ni na\u0161e<\/em> sploh mogo\u010da glede na pravkar nakazan preplet identitet? Zakaj je pri zavzemanju za enakost vseh pred zakonom npr. sodelovanje pri boju za izena\u010ditev pravice do zakonske zveze (bilo) videno kot nujno za vse pripadnice_ke LGBTIQ skupnosti, \u010detudi se osebno s poroko kot institucijo patriarhalnega monogamnega nadzora niti ne strinjamo, ampak ups, tega se ne sme povedati na glas, zavzemanje za ureditev pravnega priznanja spola pa je polje, ker se borimo samo trans osebe in pe\u0161\u010dica zaveznic_kov, \u010detudi s(m)o tudi lezbijke, geji, biseksualne, panseksualne, aseksualne itd osebe oz. s(m)o lezbijke, geji, biseksualne, panseksualne, aseksualne itd osebe tudi transspolne osebe. In najve\u010dji zakaj; kako je mogo\u010de biti pripadnica_ik LGBTIQ skupnosti in obenem (ne)namerno izklju\u010dujo\u010d_a do transspolnih oseb?<\/p>\n Tak\u0161ne misli in vpra\u0161anja niso v javnem diskurzu prisotna prvi\u010d, vendar se k njim vra\u010dam, saj ve\u010dinoma ostajajo nesli\u0161ana ali nenaslovljena, me_i pa smo toliko vztrajne_i ali pa preprosto tako zelo mo\u010dno \u010dutimo, da so tudi na\u0161a \u017eivljenja vredne legitimitete, da se pa\u010d ponavljamo. In te\u017eimo<\/em>. Baje. Hkrati bi ta razmi\u0161ljanja lahko bila uvod v mnogo prispevkov o transspolnosti, kar pa ne pomeni, da dana\u0161nji nima specifi\u010dnega fokusa. Oktobra se na mednarodni ravni obele\u017euje tri dni, katerih diskurzi imajo tudi za transspolne osebe in skupnosti precej\u0161en pomen, zato naj jih podrobneje predstavim.<\/p>\n Prvi izmed teh dni je 10. oktober – Svetovni dan du\u0161evnega zdravja<\/strong>, katerega namen je osve\u0161\u010dati o raznolikostih du\u0161evnega zdravja oseb ter pove\u010dati vidnost in razumevanje o raznih du\u0161evnih boleznih. Du\u0161evno zdravje je pomemben del \u017eivljenja vseh oseb, klju\u010dno pa ga je upo\u0161tevati tudi vedno kadar razmi\u0161ljamo o dru\u017ebenih manj\u0161inah, prav tako povezavi s transspolnimi in cisspolno nenormativnimi osebami. Statistike poro\u010danja o poskusih samomora dajejo rezultate, da je odstotek transspolnih oseb, ki je posku\u0161alo narediti samomor dvakrat ve\u010dji kot odstotek LGB oseb. Raziskava ameri\u0161ke fundacije za prepre\u010devanje samomora ka\u017ee, da poskus samomora opravi 4,6 % heteroseksualne cisspolne populacije, 20 % lezbijk, gejev in biseksualnih oseb ter 41 % transspolnih in cisspolno nenormativh oseb.[1]<\/a> Du\u0161evno zdravje je nelo\u010dljivo povezano z diskriminacijo na podlagi (predvidene) spolne identitete in\/ali spolnega izraza oz. transfobijo, ki jo transspolne osebe do\u017eivljajo (ne)posredno v vsakdanjem \u017eivljenju. Raziskava potreb transspolnih oseb v Sloveniji<\/strong><\/a> (2015) je dala rezultat, da je 69 % transspolnih oseb do\u017eivelo diskriminacjo v vsakdanjem \u017eivljenju zaradi svoje spolne identitete<\/strong>. Te\u017eave v du\u0161evnem zdravju torej ne izhajajo iz transspolnih posameznic_kov oz. z nami ni, zaradi tega, ker smo trans, ni\u010d narobe, kot velikokrat sli\u0161imo v medijskih reprezentacijah, temve\u010d so posledica nespo\u0161tljive in izklju\u010dujo\u010de dru\u017ebene obravnave transspolnih oseb. Kadar naslavljamo du\u0161evno zdravje, kar se sicer dogaja absolutno premalokrat, je zato treba naslavljati tudi transfobijo izven ter znotraj LGBTIQ skupnosti in razmi\u0161ljati o ukrepih za prepre\u010devanje oz. zmanj\u0161evanje transfobije. Vse_i se strinjamo, da homofobija ni kul. Tudi transfobija ni. Podatki, na\u017ealost, nazorno ka\u017eejo, da transfobija ubija.<\/p>\n Drug pomemben dan v oktobru je Mednarodni dan razkritja<\/strong>, ki se ga obele\u017euje vsako leto 11. 10., njegov namen pa je prepoznavanje LGBTIQ oseb, ki so razkrile svojo spolno usmerjenost in\/ali spolno identiteto in\/ali dejstvo, da so interspolne osebe. Ob tem se spra\u0161ujem, koliko je javno razkritih transspolnih oseb v Sloveniji in kako to, da je teh precej manj kot lezbijk in gejev? In kako to, da na aktivnosti namenjene primarno transspolnim osebam hodi mnogo oseb, ki si sicer na sceno ne upajo priti? Transspolne osebe se v dana\u0161nji, \u0161e vedno izredno transfobni dru\u017ebi, te\u017eko razkrivajo. Razkritje transspolne identitete lahko vodi v do\u017eivljanje diskriminacije in nasilja, sploh za transspolne \u017eenske oz. transfeminine osebe. Kljub temu pa je ves \u010das prisoten pritisk, da naj se \u017ee razkrijejo in s tem prispevajo k vidnosti transspolnosti. Reprezentacija je nujna. Brez nje smo nevidne_i. Javno razkritje, z obrazom, imenom in telesom, je pomembno. Ampak manifestacij razkritij je mnogo ve\u010d kot pojavljanje v medijih in morda je prav v abstrakciji mogo\u010de \u0161e bolj svobodno predstavljati neskon\u010dno raznolikosti transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb. Hkrati so razkritja lahko tudi nevarna in prav zato je pomembno, da med seboj ne ustvarjamo pritiska, ki bi kogarkoli silil k razkritju, temve\u010d raje usmerimo pozornost v ustvarjanje varnej\u0161ih prostorov, kjer se bodo osebe celotnega raznolikega spektra identitete po\u010dutile bolj varno razkriti se.<\/p>\n Tretji pomemben oktobrski dan je Mednarodni dan akcije proti patologizaciji transspolnih oseb<\/strong><\/a>, ki se ga obele\u017euje vsako leto v tretjem tednu oktobra, letos bo to 21. 10. Preden na\u0161tejem za kaj se Mednarodni dan akcije proti patologizaciji transspolnih oseb \u0161e disclaimer; zavzemanje za depatologizacijo ni mi\u0161ljeno in ne vsebuje nobenih konotacij, ki bi \u017eelele nadaljne stigmatizirati du\u0161evne bolezni \/ motnje, saj so te zelo pomembna in nezanemarljiva osebna okoli\u0161\u010dina marsikatere transspolne osebe, kot \u017ee prej predstavljeno. Dan akcije proti patologizaciji transspolnih oseb se torej zavzema za:<\/p>\n Ja, prav ste sli\u0161ale_i, biti transspolna oseba tudi skoraj na koncu leta 2017 \u0161e vedno prina\u0161a pridobitev diagnoze du\u0161evne motnje in vso stigmatizacijo, ki diagnozi priti\u010de. Kot da to dejstvo samo po sebi ni dovolj jeze zbujajo\u010de, pomislimo na to, da je homoseksualnost, katero se je tudi neko\u010d obravnavalo kot du\u0161evno motnjo, bila iz prej omenjenega in Diagnosti\u010dnega in statisti\u010dnega priro\u010dnika du\u0161evnih motenj umaknjena \u017ee leta 1974. 43 let kasneje, transspolne osebe na ta korak \u0161e \u010dakamo. V (pre)mnogih dr\u017eavah \u0161irom sveta biti transspolna oseba, ki potrebuje dostop do medicinske oskrbe zavoljo laj\u0161anja spolne disforije in\/ali dostop do pravnega priznanja spola zaenkrat pomeni nujno pridobitev diagnoze du\u0161evne motnje ali bolezni. Evropska krovna organizacija za tematike transspolnosti TGEU – Transgender Europe<\/strong><\/a> izdaja posodobljen zemljevid Trans Rights Europe Map & Index<\/a><\/strong>, ki prikazuje pravni polo\u017eaj na podro\u010djih enakosti in nediskriminacije na podlagi spolne identitete in spolnega izraza v Evropi, s poudarkom na pravnem priznanju spola. Iz zemljevida je razvidno, da \u0161tevilo dr\u017eav, ki kot pogoj za pravno priznanje spola zahtevajo sterilizacijo, pada (od 21 dr\u017eav zdaj ostaja le \u0161e 5 dr\u017eav, ki zahtevajo sterilizacijo), a patologizacija transspolnosti ostaja, in sicer v kar 36 dr\u017eavah po Evropi. To pomeni, da morajo osebe, ki \u017eivijo v 36. evropskih dr\u017eavah in \u017eelijo pravno priznati svoj spol, pridobiti diagnozo du\u0161evne motnje.<\/p>\n Tudi v Sloveniji je za pravno priznanje spola<\/a><\/strong> potrebna diagnoza transseksualizma (F64.0), ki je klasificiran kot du\u0161evna motnja. Medtem ko se druge evropske dr\u017eave premikajo naprej, pa to ne velja za Slovenijo, kjer glede na dogodke v preteklih mesecih lahko upravi\u010deno trdimo, da stopa kve\u010djemu nazaj. Ministrstvo za notranje zadeve je namre\u010d v za\u010detku leta 2017 na upravne enote poslalo dopis<\/a>, v katerem je kot pogoj za dostop do pravnega priznanja spola bila navedena operacija potrditve spola, kar predstavlja kr\u0161itev 8. \u010dlena Evropske konvencije, ki govori o spo\u0161tovanju pravic do zasebnega \u017eivljenja in je tudi v nasprotju s 35. \u010dlenom Ustave RS, ki pravi, da je zagotovljena nedotakljivost \u010dlovekove telesne in du\u0161evne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Ministrstvo za notranje zadeve je po na\u0161ih nekaj mesecev trajajo\u010dih intervencijah in pozivov k preklicu dopis res preklicalo<\/a>, a tudi tokrat nas je te\u017eilo le nekaj. Ni prijetno biti v poziciji, kjer so\u010dlane_ice skupnosti posku\u0161a\u0161 opominjati, da je dolo\u010dena skupina ljudi ponovno ni pripoznana ali pa da ima specifi\u010dne potrebe, ki potrebujejo odzive in reakcije, in obenem, da je medsebojna solidarnost dobronamerna za vse. Da, za vse. Lezbijke, geji, biseksualne, panseksualne, aseksualne itd osebe s(m)o namre\u010d tudi transspolne osebe in obratno. Ve\u010dkrat namre\u010d sli\u0161im, da je trans aktivizem v Sloveniji in tudi drugod agresiven. Da smo jezne_i. Seveda smo. Upo\u0161tevajo\u010d vse kar se dogaja, \u010digar le majhen oris je ta prispevek, kako bi naj ne bile_i? In kako je mogo\u010de, da ti nisi jezna_en?<\/p>\n Predkratkim je portal Mother Wise izdal \u010dlanek z naslovom \u00bbMojim prijateljicam_em, ki so naveli\u010dane_i politike\u00ab<\/a>, ki naslavlja prav to jezo, ki seveda ni jeza zaradi jeze same, ampak je politi\u010dna manifestacija nesprejemanja neenakosti v dru\u017ebi. Uvod \u010dlanka pravi: \u00bb\u017delim, da moje prijatelji_ce razumejo, da je pozicija \u00bbne vtikujem se v politiko\u00ab ali \u00bbpolitika je te\u010dna\u00ab pozicija aktivnega izra\u017eanja priviligiranosti. Va\u0161i privilegiji vam omogo\u010dajo, da lahko \u017eivite apoliti\u010dno. Va\u0161e bogasto, va\u0161a rasa, va\u0161a neoviranost in\/ali va\u0161 spol\/spolna identiteta vam omogo\u010dajo, da svoje \u017eivljenje \u017eivite tako, da je majhna verjenost, da boste tar\u010da intolerance, napadov, deportacij ali genocida. Te\u017eko in iz\u010drpavajo\u010de je ves \u010das omenjati teme dru\u017ebenega zatiranja (oz. \u00bbbiti politi\u010den_a\u00ab). Ta boj je utrujajo\u010d. Razumem. In skrb zase je bistvenega pomena. Ampak, \u010de se ti zdi politika te\u010dna in si \u017eeli\u0161 samo, da bi vse_i bile_i prijetne_i, prosim vedi, da se ljudje dobesedno borijo za svoja \u017eivljenja in varnost. Morda tega ne vidi\u0161, ampak to je prav zaradi privilegijev, ki jih ima\u0161.\u00ab (Vir: Mother Wise, 2017)<\/p>\n Zato smo torej jezne_i. In te\u017eimo<\/em>. Kar ni posledica osebnih preferenc obo\u017eevanja neprijetnih pogovorov in situacij, temve\u010d depriviligiranosti kot posledice dolo\u010denih osebnih okoli\u0161\u010din, med njimi spola in spolne identitete, kateri ne bomo dovolile_i, da nas uti\u0161a. Te\u017eile_i<\/em> bomo \u0161e naprej, saj to, kar se ozna\u010duje kot te\u017eenje, vidimo kot eti\u010dno in politi\u010dno manifestacijo aktivnega dru\u017ebenega doprinosa, oz. poskuse \u017eiveti svobodno in dostojanstveno, kar je za transspolne osebe res dokaj radikalno po\u010detje (cinizem much), oz. te\u017eenje<\/em>, ki to dejansko ni.<\/p>\n Linn Julian Koletnik<\/p>\nManifestacije trans aktivizma ali te\u017eenje, ki to dejansko ni<\/h1>\n
\n
\nMaja 2018 bo na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije potekala revizija ICD 10 – Mednarodne klasifikacije bolezni, ki bi lahko odstranila transspolnost iz podro\u010djih du\u0161evnih bolezni in do takrat je nujno potrebno osve\u0161\u010danje o pomembnosti te odlo\u010ditve. \u0160e ena prilo\u017enost ob kateri bomo te\u017eile_i<\/em>.<\/p>\n
\nSituacija pa je hkrati tudi znova potrdila, da kadar gre za \u010dlovekove pravice transspolnih oseb se zanje borimo le transspolne_i aktivistke_i in pe\u0161\u010dica vedno prisotnih zaveznic_kov, celotna LGBTIQ skupnost pa teme ne vidi kot vredne niti delitve objav o dogajanju na facebooku, kaj \u0161ele skupnostnega boja. Zakaj je tako in kaj je potrebno spremeniti, da se bomo pripadnice_ki LGBTIQ gibanja v iskreni solidarnosti zavzemale_i za medsebojna \u017eivljenja, enakost pred zakonom in dostojanstvo? In ob tem \u2013 zakaj so ta vpra\u0161anja videna kot te\u017eenje<\/em>, ne pa poziv k akciji?<\/p>\n