![\"\"](\"https:\/\/transakcija.si\/old\/wp-content\/uploads\/2018\/01\/sticker-TM16.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Odgovora na to vpra\u0161anje v naslednjih nekaj sto besedah \u017eal ne bo. Bo pa precej besed o samem vpra\u0161anju. Pravzaprav je vpra\u0161anje tako: kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Med pisanjem tega besedila, mi je funkcija za pregled \u010drkovanja (zelo prisr\u010dno!) kar \u0161estkrat predlagala, naj zamenjam besedo binarnost<\/em> z bizarnost<\/em>. In \u010deprav je to naredila verjetno zgolj iz globoke binarne normativnosti slovarjev, iz katerih \u010drpa predloge \u2013 se z idejo, da imata binarnost in bizarnost res veliko skupnega, moram strinjati. V\u010dasih \u017eelim samo kaj povedati, pa vedno znova ugotovim, da v sloven\u0161\u010dini skoraj ne morem povedati ni\u010desar, ne da bi ob tem \u00bbizbrala\u00ab enega izmed binarnih spolov. Nadvse neprijetno in nepravi\u010dno. Zakaj le? Jezik je vendar samo jezik, a ne?<\/p>\n Dogovori in samoumevnost<\/strong><\/p>\n Obi\u010dajno v jeziku \u00bbpripisujemo\u00ab osebam spole kar glede na njihov videz in to po\u010dnemo glede na svoje predhodno znanje, ki smo ga nabirale_i celo \u017eivljenje ob gledanju oseb in predal\u010dkanju, v katero izmed dveh binarnih kategorij se nam zdi, da spadajo. Kak\u0161ne osebe naj bi spadale v katere predal\u010dke, pa smo se verjetno nau\u010dile_i skozi vestno ponavljanje vseh ljudi v na\u0161i okolici in razlaganje, kdo je \u00bbpunca\u00ab, \u00bbfant\u00ab, \u00bbteta\u00ab, \u00bbstric\u00ab in podobno. In, ker nam je uspelo vsaj pribli\u017eno dobro ozavestiti binarnost spolov, se nam tudi dva binarna spola v jeziku ne zdita ni\u010d nenavadnega. Spol je, ko govorimo ali pi\u0161emo, prisoten na ve\u010d ravneh: kot slovni\u010dni spol (\u017eenski, srednji ali mo\u0161ki spol, ki ga imajo besede in ujemajo\u010di se glagoli, pridevniki, zaimki in podobno), skozi besede, ki predstavljajo (tudi) spol (npr. dekle, brat, \u017eena) in dru\u017ebeno dogovorjene (in premalo preizpra\u0161evane) pomene, ki jih imajo nekatere besede (npr. vodja). Ne samo, da jezik uporabljamo binarno normativno, tudi znotraj binarnosti ima eden izmed spolov poseben status: ko govorimo o osebah, naj bi mo\u0161ki spol predstavljal vse spole (denimo v mno\u017eini, kadar so prisotne osebe razli\u010dnih spolov ali ko govorimo o nedolo\u010deni osebi, npr. \u00bbvsakdo ima pravico biti spo\u0161tovan \u2026\u00ab), \u017eenski pa samo \u017eenske. Da se na\u010deloma izra\u017eamo samo z binarnimi spoli in pri tej dajemo prednost enemu, je stvar dogovorov in neskon\u010dnega ponavljanja, ki tako rabo utemeljuje in naredi samoumevno.<\/p>\n (Ne)samoumevnost in dogovarjanje<\/strong><\/p>\n Za osebe, ki se ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu ali pa je njihova spolna identiteta zunaj okvirov binarnosti, lahko taka raba jezika postane vse prej kot samoumevna. Zaradi pomenov, ki nastajajo in se potrjujejo z rabo binarnih spolov (npr. oseba uporablja mo\u0161ke zaimke = oseba je cisspolni mo\u0161ki<\/em>, ali pa oseba je videti kot cisspolna \u017eenska = oseba uporablja \u017eenske zaimke<\/em>), cisspolno nenormativne in transspolne osebe v jeziku velikokrat ostajajo nevidne, so videne kot nelegitimne ali pa se nad njimi na ta na\u010din izvaja nasilje (npr. ko nekdo namerno uporablja ne\u017eelene zaimke za transspolno osebo). Izzive predstavljajo tudi vpra\u0161anja, kako naslavljati necisspolne osebe na \u010dimbolj vklju\u010dujo\u010d na\u010din in premostiti (ali spodkopati?) binarnost jezika ter kako naslavljati same sebe, kadar v jeziku (\u0161e) ne obstajajo mo\u017enosti za nevtralno izra\u017eanje ali tako, ki bi bilo bolj po meri nebinarnim spolnim identitetam. V nasprotju z jeziki, ki ne uporabljajo slovni\u010dnega spola, sloven\u0161\u010dina od govorke_ca zahteva, da ima spol vedno v mislih \u2013 bodisi zato, ker se mu posku\u0161a izogniti, bodisi, ker se mu ne more izogniti in jo_ga ta neprestano opominja na binarnost spolov.<\/p>\n \u00bbNeskladje\u00ab pomenov, ki nastajajo skozi jezik, s katerim se naslavljamo\/nas naslavljajo, s spolno identiteto, le-to tako vedno znova potiska v situacijo, ko je o njej legitimno dvomiti. Podobno kot vidnost (\u00bb\u010de ne vidim, ne verjamem\u00ab), ima tudi jezik mo\u010d (de)legitimizirati (\u00bb\u010desar se ne da povedati, je vredno dvoma\u00ab). Eden izmed na\u010dinov, na katere se ka\u017eejo \u00bbte\u017eave z jezikom\u00ab, je skozi govor in to \u0161e posebej tisti v prvi osebi, ko se mora govorka_ec odlo\u010dati med mo\u017enostmi, ki to pravzaprav niso. Torej, bom jutri zjutraj vstala, vstal ali ni\u010d od tega? Tudi \u010de ostanem v postelji, se bo pojavil kak drug glagol, ki me bo prosil za eno izmed kon\u010dnic. Ne glede na odlo\u010ditve (za katere ni nujno, da so vedno enake), pa je pomembno tudi, kdo jih poslu\u0161a. Kot \u017ee omenjeno zgoraj, binarni spol od poslu\u0161alk_cev zahteva, da govorke_ce kategorizirajo po spolih. Vsaj \u010de jih \u017eelijo naslavljati ali govoriti o njih. Na kratko: zdi se samoumevno, da je spol, ki se ka\u017ee skozi rabo jezika (ne glede na to, kdo govori), preprosto le spol osebe. Raba jezika je torej prilepljena na domnevno spolno identiteto govorke_ca, kot da je raba jezika pravzaprav del spola, hkrati pa obstajata le dve (splo\u0161no sprejeti) mo\u017enosti, kako ga uporabljati \u2013 in to spet postane stvar neskon\u010dnega dogovarjanja.<\/p>\n Dogovarjanje in samoumevnost<\/strong><\/p>\n Se lahko dogovorimo, da na\u010dini, kako kaj povemo, niso nujno tudi zveste reprezentacije na\u0161ih spolov, spolnih izrazov in spolnih identitet? In da je tudi tako vse povedano lepo in prav, pravilne pa so tudi rabe jezika, s katerimi se slovni\u010dna pravila in standardi (\u0161e) ne strinjajo? \u010ce \u00bbodlepimo\u00ab binarne pomene, ki jih dajemo jeziku, bomo \u017ee blizu teh ciljev. \u0160e bli\u017eje lahko pridemo, \u010de bolj uveljavimo druga\u010dne rabe jezika, ki so (ali bodo, tiste, ki \u0161e ne obstajajo) bolj vklju\u010dujo\u010de. Izra\u017eanje v skladu z jezikovnimi pravili ve\u010dine ne moti, \u010deprav velikokrat ne reprezentira govork_cev (npr. raba mo\u0161kega spola za mno\u017eino, kadar so v skupini ve\u010dinoma osebe, ki niso mo\u0161ki), ker je samoumevno, da je tako dogovorjeno<\/em>. V trenutku, ko bo bolj samoumevno, da je vsa raba jezika bolj ali manj dogovorjena, bo verjetno precej la\u017eje povedati tudi kaj nebinarnega. V skupnostih transspolnih oseb, kvir ali transfeministi\u010dnih krogih je obi\u010dajno, da nekdo uporablja zaimke ona, nekdo on_a, on in \u0161e kaj ter da se osebe, ki podobno uporabljajo jezik, identificirajo z razli\u010dnimi identitetami \u2013 in je to<\/em> samoumevno. Zakaj ne bi bilo tudi drugje?<\/p>\n Alenka Mrakov\u010di\u0107<\/p>\n