![\"69(1)\"](\"https:\/\/transakcija.si\/old\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/691.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Podro\u010dje transspolnosti je v Sloveniji ve\u010dinoma neraziskano, kar dodatno prispeva k nevidnosti in nesli\u0161nosti transspolnih oseb in tematike. Z namenom pridobiti osnoven vpogled v informacije o potrebah in izku\u0161njah transspolnih oseb v Sloveniji sta Zavod TransAkcija<\/a><\/strong> in Dru\u0161tvo Legebitra<\/a><\/strong> v 2015 izvedle_i kraj\u0161o raziskavo o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v potrebe, do\u017eivetja in \u017eelje transspolnih oseb, tako na individualni kot dru\u017ebeni in sistemski ravni.<\/p>\n Vpra\u0161alnik je pojem transspolnost uporabljal kot krovni pojem in tako naslavljal vse transspolne<\/span>, transseksualne in cisspolno nenormativne<\/span> osebe in tematike.<\/strong><\/p>\n Transspolnost<\/span>\u00a0<\/strong>je krovni pojem za vse spolne identitete<\/span>, ki so osnovane in (pre)oblikovane v skladu s posameznikovimi_\u010dinimi \u010dutenji in do\u017eivljanji sebe, ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu<\/p>\n Raziskava je bila izvedena z anketnim vpra\u0161alnikom, ki je bil dostopen na spletu med avgustom in novembrom 2015, v njej pa je sodelovalo 65 transspolnih oseb starih med 15 in 63 let. To je do sedaj najve\u010dji vzorec sodelujo\u010dih pri raziskavi, ki naslavljala potrebe transspolnih oseb v Sloveniji.<\/p>\n Rezultati Raziskave potreb transspolnih oseb v Sloveniji (pdf)<\/a><\/strong><\/p>\n Rezultati:<\/strong><\/em><\/p>\n Sodelujo\u010de smo najprej vpra\u0161ale_i po njihovi samoidentifikaciji. Samoidentifikacija je osnova transspolnosti in je pravica vsake posameznice_ka, da sam_a (pre)oblikuje in (ne)definira svojo(e) spolno(e) identiteto(e), ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Samoidentifikacija je tudi edina skupni imenovalec vseh transspolnih, transseksualnih in cisspolno nenormativnih oseba \u2013 vsem je skupno do\u017eivljanje neujemanja med lastnim ob\u010dutkom spola in spolom, ki nam je bil pripisan ob rojstvu.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke pripadnosti dolo\u010deni spolni identiteti.<\/em><\/p>\n Najvi\u0161ji odstotek oseb, 17 % sodelujo\u010dih, se identificira kot spolno fliudne osebe<\/strong>, kar pomeni, da se njihova spolna identiteta<\/span> spreminja od enega spola k drugemu, ni stati\u010dna, temve\u010d prehaja med dvema ali ve\u010d spolnimi identitetami. Spremembe med razli\u010dnimi spolnimi identitetami lahko ob\u010dutijo bodisi iz danes na jutri, glede na situacijo, v dalj\u0161ih \u010dasovnih obdobjih itd. Vsaka spolno fluidna oseba spolno fluidnost ob\u010duti po svoje.<\/p>\n Naslednja najbolj zastopana identiteta so transseksualne \u017eenske<\/strong> \u2013 teh je med sodelujo\u010dimi 15 %. Transseksualne \u017eenske so osebe, ki se identificirajo kot \u017eenske, svojo spolno identiteto pa \u017eelijo potrditi (tudi) na telesni ravni in torej imajo ali \u017eelijo imeti izku\u0161njo procesa telesne potrditve spola, kar lahko vklju\u010duje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske, depilacijske posege itd.<\/p>\n 12 % sodelujo\u010dih se idetificira kot transspolne osebe<\/strong>, torej se identificirajo s krovnim terminom, kar pomeni, da se spol, ki je osebi bil pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo \u010duti oseba sama in s katero se identificira.<\/p>\n Kot nebinarne osebe<\/strong> se identificira 11 % sodelujo\u010dih. Nebinarne so vse osebe, katerih identiteta ne sodi v binarni spolni sistem \u017eenska\u2013mo\u0161ki. Nebinarnost (angl. non-binary) je lahko samostojna identiteta ali krovni pojem za vse (dis)identitete, ki se ne uvr\u0161\u010dajo v binarni spolni sistem.<\/p>\n 9 % sodelujo\u010dih se identificira kot transseksualne osebe<\/strong>. To so osebe, ki imajo ali \u017eelijo imeti izku\u0161njo procesa telesne potrditve spola, saj \u017eelijo svojo spolno identiteto in\/ali spolni izraz<\/span> izra\u017eati tudi s svojim telesom, ki mu je bil ob rojstvu predpisan spol, s katerim se osebe ne identificirajo. Proces potrditve spola lahko vklju\u010duje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske in depilacijske posege itd.<\/p>\n Kot transseksualni mo\u0161ki<\/strong> se identificira 8 % sodelujo\u010dih. Transseksualni mo\u0161ki so osebe, ki se identificirajo kot mo\u0161ki, svojo spolno identiteto pa \u017eelijo potrditi (tudi) na telesni ravni, torej imajo ali \u017eelijo imeti izku\u0161njo procesa telesne potrditve spola, ki lahko vklju\u010duje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske in depilacijske posege itd.<\/p>\n Aspolnih oseb<\/strong> je 5 % sodelujo\u010dih. Aspolnost<\/span> (angl. agender) je je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto oz. \u010duti popolno odsotnost lastne spolne identitete.<\/p>\n Prav tako je 5 % bispolnih oseb<\/strong>. Bispolnost <\/strong>(angl. bigender) je spolna identiteta, pri kateri oseba \u010duti dve lo\u010deni spolni identiteti bodisi isto\u010dasno bodisi izmeni\u010dno. Razli\u010dne spolne identitete, ki so prisotne pri bispolni osebi, so lahko binarne ali nebinarne \u2013 na primer mo\u0161ka in \u017eenska spolna identiteta ali pa \u017eenska in aspolna identiteta itd.<\/p>\n 2 % sodelujo\u010dih se identificira kot kvirspolne osebe<\/strong>. Kvirspolnost<\/strong><\/span>\u00a0(angl. genderqueer) je spolna identiteta, ki presega binarni spolni sistem. Kvirspolna identifikacija vklju\u010duje vse spolne identitete, ki so izven cisnormativnih spolnih identitet. Kvirspolna oseba se lahko identificira kot \u017eenska in mo\u0161ki hkrati, kot ob\u010dasno \u017eenska in ob\u010dasno mo\u0161ki ali pa niti kot \u017eenska niti kot mo\u0161ki (aspolnost<\/span>, neutrois).<\/p>\n Kot neutrois<\/strong> se prav tako identificira 2 % sodelujo\u010dih. Identiteta neutrois sodi med nebinarne spolne identitete. Oseba, ki je neutrois, \u010duti nevtralno spolno identiteto. \u010ce gre pri aspolni identiteti bolj za odsotnost kakr\u0161nekoli spolne identitete, gre pri neutrois ponavadi za ob\u010dutenje spolne identitete, ki je nevtralna.<\/p>\n 14 % oseb je izbralo mo\u017eno drugo<\/strong>, pod kar so napisale_i; \u017eenska, \u010dlovek, mo\u0161ki, jaz brez spolov in label-ov, se ne definiram, kot \u010dlovek (lahko genderqueer ali neutrois ali celo pangender, spol mi ni pomemben), oseba. Ta rezultat je mogo\u010de razumeti kot \u017eeljo in\/ali potrebo po neidentifikaciji s krovnim terminom transspolnost, ki s seboj avtomatsko prina\u0161a dru\u017ebeno stigmo. Ve\u010d oseb tako izklju\u010dno \u017eeli, da so dru\u017ebeno prepoznane kot \u017eenske ali mo\u0161ki, brez pridevnika transspolna_en. Osebe pa tudi zavra\u010dajo vsakr\u0161ne identitete, kar lahko vidimo tudi pri nekaterih navedbah pri mo\u017enosti drugo.<\/p>\n Starostni razpon sodelujo\u010dih se razteza od 15 do 63 let. Povpre\u010dna starost vpra\u0161anih zna\u0161a 28,82 let. Najve\u010d sodelujo\u010dih sodi v starostno skupino 21\u201330 let, teh je 28.<\/p>\n <\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo \u0161tevilo oseb v dolo\u010denem starostnem razponu. Razpr\u0161enost starosti sodelujo\u010dih potrjuje dejstvo, da so transspolne osebe vseh starosti. Pogost \u00a0je namre\u010d stereotip, da so transspolne osebe le mlade_i, saj naj bi bilo biti transspolna_en moderno. Dejstvo je, da so transspolne osebe vseh starosti.<\/p>\n Upad \u0161tevila sodelujo\u010dih glede na starost pripisujemo ve\u010d razlogom; manj\u0161a razkritost starej\u0161ih transspolnih oseb v primerjavi z mlaj\u0161imi, manj pogosta uporaba spleta (raziskava je bila izvedena izklju\u010dno prek spletne ankete) pri starej\u0161ih osebah, manj pogosto iskanje virov podpore za transspolne osebe pri starej\u0161ih osebah.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i po tem, komu (vse) so razkrile_i svojo spolno identiteto.<\/p>\n Razkritje je proces raziskovanja in sprejemanja lastne spolne identitete ter podajanje informacij <\/i>o tem v socialno okolje, kar traja celo \u017eivljenje. Razkritje je lahko neposredno, ko npr. izre\u010demo stavek “Jaz sem “transspolna oseba”<\/span> ali bolj posredno, npr. na\u010din govora, ki nakazujejo na to, da oseba ni nujno cisspolna. Pri slednjem je treba biti pazljiv_a, saj je transspolna oseba le tista oseba, ki sama zase pravi, da je transspolna.<\/i><\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke razkritosti. Najve\u010d sodelujo\u010dih, kar 72 %, je svojo spolno identiteto razkrilo prijateljicam_em, 48 % sodelujo\u010dih je razkritih partnerki_ju, 38 % o\u017ejemu dru\u017einskemu krogu, 23 % so\u0161olkam_cem, 20 % sodelavkam_cem, 16% sodelujo\u010dih pa je razkritih \u0161ir\u0161emu sorodstvu. 13 % sodelujo\u010dih svoje spolne identitete ni razkrilo nikomur. 13 % sodelujo\u010dih je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i: samo zdravstvenemu osebju; splo\u0161ni javnosti; vsem, ki \u017eelijo vedeti, dve osebi pa sta napisali osebam, ki so mi blizu. Ena izmed oseb je zapisala, da je razkrita tistim, s katerimi ima bli\u017enje odnose in ga moti, da ga vidijo kot cisspolnega mo\u0161kega. Razkritje se pri transspolnih osebah pogosto ne zgodi nujno zato, ker se oseba po\u010duti varno in \u017eeli razkriti svojo spolno identiteto zaradi vzpostavljenega zaupanja, temve\u010d jo preve\u010d vznemirja, da se jo obravnava v skladu s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, ali imajo podporo, ki jo potrebujejo in \u017eelijo na podlagi svoje spolne identitete.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke prejete podpore. 74 % sodelujo\u010dih poro\u010da, da imajo podporo prijateljic_ev. 48 % sodelujo\u010dih ima podporo partnerke_ja, 41 % pa jih poro\u010da, da imajo podporo (tudi) pri nevladnih organizacijah (TransAkcija, Legebitra itd.). Le 25 % sodelujo\u010dih je odgovorilo, da imajo podporo v o\u017ejem dru\u017einskem krogu. 16% jih poro\u010da o podpori pri sodelavkah_cih, 15% pri so\u0161olkah_cih, 10 % pa pri \u0161ir\u0161em sorodstvu. 8 % sodelujo\u010dih je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i: pri prijateljicah transseksualkah; ne vem, \u010de sploh kjerkoli.<\/p>\n Podatki o virih podpore sovpadajo s podatki iz prej\u0161njega grafa, ki prikazuje komu so transspolne osebe razkrile svojo spolno identiteto.<\/p>\n Zaskrbljujo\u010d je podatek, da zgolj 25 % sodelujo\u010dih prejema podporo o\u017ejega dru\u017einskega kroga. Z upo\u0161tevanjem podatkov, da je v raziskavi sodelovalo 44 oseb mlaj\u0161ih od 30 let in od tega 16 oseb mlaj\u0161ih od 20 let, za katere domnevamo, da jih vsaj znaten dele\u017e \u0161e \u017eivi s \u010dlani_cami o\u017eje dru\u017eine, postane podatek \u0161e bolj zaskrbljujo\u010d. Nezmo\u017enost svobode oblikovanja in izra\u017eanja lastne identitete namre\u010d lahko in ve\u010dinoma vodi v nizko samopodobo, samopo\u0161kodbeno vedenje, anksioznost, depresijo, samomorilne misli in druge te\u017eave z du\u0161evnim zdravjem.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, koliko so jim kot vir podpore pomembne druge transspolne osebe.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. <\/em><\/p>\n Za 34 % sodelujo\u010dih je podpora oseb s podobnimi izku\u0161anjami na podlagi spolne identitete in spolnega izraza zelo pomembna, za 28 % pa srednje pomembna. To pomeni, da je za skoraj dve tretjini\u00a0sodelujo\u010dih (62 %) podpora drugih transspolnih oseb pomembna. Poleg tega si 21 % sodelujo\u010dih \u017eeli ve\u010d podpore s strani transspolnih oseb, kot je ima sedaj na voljo. 2 % sodelujo\u010dih sta zadovoljna s podporo, ki jo prejemata sedaj. Le 10 % sodelujo\u010dih je povedalo, da jim je podpora transspolnih oseb nepomembna. 5 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da podpore ne potrebujejo in, da jim je trenutno super, vendar jih ne bi bilo strah, \u010de podpore ne bi bilo.<\/p>\n Podatki torej mo\u010dno govorijo v prid organiziranju in izvajanju aktivnosti za transspolne osebe in vzpostavljanju oz. dolgoro\u010dnemu ohranjanju varnih prostorov.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kako pomembno je dru\u017eenje s transspolnimi osebami.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. <\/em><\/p>\n Dru\u017eenje s transspolnimi osebami je za 25 % sodelujo\u010dih zelo pomembno, za 20 % sodelujo\u010dih pa srednje pomembna, \u0161e 32 % sodelujo\u010dih pa si \u017eeli ve\u010d dru\u017eenja s transspolnimi oseb, kot ga imajo na voljo sedaj. 8 % sodelujo\u010dih pa je zadovoljnih s koli\u010dino dru\u017eenja s transspolnimi osebami, kot ga imajo sedaj. Le 10 % sodelujo\u010dih je povedalo, da jim je dru\u017eenje s transspolnimi osebami nepomembno. 5 % je sodelujo\u010dih je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, \u00a0da bi si \u017eelele ve\u010d dru\u017ebe transspolnih oseb, ampak ne v smislu skupin in ne na\u010din, kjer bi bila transspolnost glavna tematika\/vsebina odnosa, da drugih transspolnih oseb ne poznajo ter da jim odgovarja tako, kot je sedaj, vendar jih ne bi bilo strah \u010de bi imele_i mo\u017enost dru\u017eenja.<\/p>\n Podatki torej spet potrjujejo potrebo transspolnih oseb po medsebojnem dru\u017eenju in vzpostavljanju oz. dolgoro\u010dnem ohranjanju varnih prostorov.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo spra\u0161evale_i po ob\u010dutku vklju\u010denost v LGBT+ skupnost v Sloveniji.<\/p>\n LGBT+ skupnost\u00a0 predstavlja skupnost lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, aseksualnih, interspolnih, kvir in drugih oseb, ki niso heteroseksualne in cisspolne.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. <\/em><\/p>\n Le 21 % sodelujo\u010dih transspolnih oseb se \u010duti vklju\u010deno v LGBT+ skupnost v Sloveniji, 43 % sodelujo\u010dih pa se vklju\u010deno \u010duti v\u010dasih. 25 % sodelujo\u010dih se v LGBT+ skupnost v Sloveniji ne po\u010duti vklju\u010deno. 11 % sodelujo\u010dih je ozna\u010dilo odgovor drugo, pri \u010demer so zapisale_i, da imajo me\u0161ane ob\u010dutke glede skupnosti; da se redko dru\u017eijo z LGBT-osebami; da so\u00a0LGBT+ skupnost \u0161ele odkrile_i; ve\u010dino \u010dasa niso v Sloveniji ter da se z distance \u010dutijo vklju\u010dene_i, vendar same_i v skupnosti niso aktivne_i.<\/p>\n LGBT+ skupnost ima glede na rezultate \u0161e precej maneverskega prostora za \u0161irjenje varnih prostorov za transspolne osebe.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, ali so zaradi svoje spolne identitete v vsakdanjem \u017eivljenju do\u017eivele_i diskriminacijo in\/ali imele_i negativne izku\u0161nje (posmeh, zloraba, nasilje).<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.<\/em><\/p>\n Izredno zaskrbljujo\u010dih, a na \u017ealost ne presenetljivih 69 % sodelujo\u010dih je do\u017eivelo diskriminacjo in\/ali imelo negativne izku\u0161nje v vsakdanjem \u017eivljenju zaradi svoje spolne identitete. 21 % jih je odgovorilo, da negativnih izku\u0161enj ni imelo. 10 % jih je ozna\u010dilo odgovor drugo in ob tem zapisalo: ob\u010dasno, vendar ne ve\u010d kot bi jih verjetno imel_a tudi sicer; ve\u010dkrat je prisotno za\u010detno nerazumevanje; ne, ker nisem razkril_a svoje spolne identitete.<\/p>\n Za oris zaskrbljujo\u010dega stanja pri diskriminacij in nasilju nad transspolnimi osebami si poglejmo odgovore sodelujo\u010dih predvsem gejev in lezbijk pri Raziskavi o pravni podinformiranosti LGBT skupnosti in vsakdanjem \u017eivljenju gejev in lezbijk (november 2014).\u00a0Skoraj 30 % vpra\u0161anih je potrdilo, da so bile_i v \u010dasu njihovega \u0161olanja \u2013 osnovna in srednja \u0161ola \u2013 diskriminirane_i ali nadlegovane_i zaradi svoje spolne usmerjenosti. 12% vpra\u0161anih je bilo diskriminiranih ali nadlegovanih tudi na delovnem mestu.\u00a0\u010ceprav so tudi ti podatki zaskrbljujo\u010di so ob\u010dutno ni\u017eji kot pri diskriminacij transspolnih oseb zaradi njihove spolne identitete.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i tudi, kje so zaradi svoje spolne identitete v vsakdanjem \u017eivljenju do\u017eivele_i diskriminacijo in\/ali imele_i negativne izku\u0161nje (posmeh, zloraba, nasilje).<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 45 % sodelujo\u010dih je diskriminacijo do\u017eivelo v javnih ustanovah pri javnih storitvah (na po\u0161ti, v trgovini), 43 % v osnovni in\/ali srednji \u0161oli, 39 % doma, 24 % v slu\u017ebi, 10 % na fakulteti, 6 % pri zdravnici_ku. 39 % sodelujo\u010dih je odgovorilo (tudi) drugo, kjer so dopisale_i odgovore, ki niso bili podani med mo\u017enostmi: v dru\u017ebi, med prijatelji_cami, pri partnerju_ki, pri policiji, v medijih,\u00a0 v skupnosti LGBT, na ulici, na wc-jih, znotraj religije, v zaporu.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kako pomembno je za njih pravno priznanje spola, ki je postopek spremembe imena in podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Pravno priznanje spola je prepoznano kot osnovni in osrednji institut za formalno legitimacijo transspolnih oseb.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.<\/em><\/p>\n Ve\u010dini sodelujo\u010dih, kar 63 %, se zdi pravno priznanje spola zelo pomembno in 17 % srednje pomembno. Le 14 % sodelujo\u010dim se pravno priznanje spola ne zdi pomembno. 7 % sodelujo\u010dih je ozna\u010dilo drugo, pri \u010demer so zapisale_i; pomembno, vendar ob pravem \u010dasu; zdaj \u0161e ni pomembno, vendar se to lahko spremeni.<\/p>\n Podatki ka\u017eejo, da je veliki ve\u010dini transspolnih oseb pravno priznanje spola, kot osrednji proces pravno-formalnega legitimiranja lastnega spola, bistvenega pomena.<\/p>\n Potreba po pravnem priznanju spola izhaja iz napa\u010dnega na\u010dina pripisa spola ob rojstvu.<\/strong> V Sloveniji se namre\u010d otroku spol pripi\u0161e takoj ob rojstvu, obi\u010dajno na podlagi ene same informacije \u2013 izgleda genitalij. Zdravnik_ca, navzo\u010d_a ob rojstvu, star\u0161em sporo\u010di spol otroka, ki je nato vpisan v rojstni list in v vse dokumente, s katerimi oseba izkazuje istovetnost, bodisi s spolnim kvalifikatorjem M ali \u017d, bodisi v obliki \u0161tevke znotraj enotne mati\u010dne \u0161tevilke ob\u010dana_ke (500 za mo\u0161ki spol in 505 za \u017eenski spol).<\/p>\n Slovenija, kot mnogo drugih dr\u017eav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa oprestala vpra\u0161anja za transspolne osebe.<\/p>\n Spol, pripisan ob rojstvu<\/span>, klju\u010dno vpliva na \u017eivljenje posameznice_ka, zato je pomembno, da dr\u017eava oblikuje postopek pravnega priznanja spola, dostopen vsem osebam, ki ga potrebujejo za uresni\u010devanje \u010dlovekovih pravic, predvsem pa za \u010dloveka dostojno \u017eivljenje. Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posamezni\u010dina_kova osebna odlo\u010ditvi za pravno priznanje svojega spola.<\/strong><\/p>\n Standardi zdravstvene oskrbe za transspolne, transseksualne in cisspolno nenormative osebe (verzija VII, 2012)<\/a> <\/strong>so smernice za delo s transspolnimi, transseksualnimi in cisspolno nenormativimi osebami, ki jih izdaja Svetovno profesionalno zdru\u017eenje za transspolno zdravje <\/strong>(WPATH \u2013 World Professional Association for Transgender Health). V Standardih oskrbe 7 je posebej zapisano, da transspolne identitete niso patolo\u0161ke ali negativne, in predlagajo, da zakonodajalke_ci upo\u0161tevajo \u010dlovekove pravice transspolnih oseb in posku\u0161ajo oblikovati pravne postopke in zakone, osnovane na samoidentifikaciji oseb. \u00a0V<\/strong> Standardih oskrbe 7 je poudarjeno, da naj se zakonodajalke_ci izogibajo vklju\u010devanju mnenj, dokazil in ocen tretjih organov (npr. medicina ali pravo) med pogoje za pravno priznanje spola. <\/strong><\/p>\n Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji kr\u0161i vsaj tri \u010dlovekove pravice, in sicer pravico do telesne integritete, pravico do zdravja in pravico do zasebnosti (8. \u010dlen Evropske konvencije o \u010dlovekovih pravicah).<\/strong><\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, koliko jih je \u017ee opravilo pravno priznanje spola.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.<\/em><\/p>\n 20 % sodelujo\u010dih je pravno priznanje spola \u017ee opravilo, 36 % ga ni opravilo, 2 % sodelujo\u010dih sta v procesu, 14 % jih pravno priznanje spola namerava opraviti, 22 % sodelujo\u010dih pa nima potrebe po pravnem priznanju spola.<\/p>\n V Sloveniji pravo ne pozna dikcije pravno priznanje spola in uporablja dikcijo \u00bbspremembna spola\u00ab, ki ga ne ureja v samostojnem zakonu, temve\u010d v podzakonskem aktu.<\/a> Sprememba uradnih podatkov o spolu je v dikciji \u00bbsprememba spola\u00ab urejena v <\/strong>Pravilniku o izvr\u0161evanju zakona o mati\u010dnem registru<\/strong><\/a><\/a>, za katerega je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve.<\/strong><\/p>\n <\/a>Sprememba spola je termin, ki se mu v diskurzih, spo\u0161tljivih do transspolnih oseb, izogibamo. Konotacija termina namre\u010d sporo\u010da, da je genitalna operacija tista, ki osebi spremeni spol, kar ni samo napa\u010dno, ampak tudi prispeva k nadaljevanju \u0161irjenja biolo\u0161kega determinizma. Res je, da so za marsikatero transspolno osebo postopki telesne potrditve spola (hormonska terapija in\/ali operacije) izrednega pomena, niso pa ti postopki tisti, ki oblikujejo ali dolo\u010dajo spolno identiteto osebe \u2013 ta je vedno oblikovana na osnovi samoidentifikacije.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i o vklju\u010ditvi spolno nedolo\u010denega identifikatorja v postopek pravnega priznanja spola.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.<\/em><\/p>\n Iz grafa je razvidno, da si 73 % sodelujo\u010dih \u017eeli, da bi poleg mo\u0161kega in \u017eenskega spola povsod v dokumentih obstajala tudi spolno nedolo\u010dena mo\u017enost, namenjena vsem, ki se identificirajo onkraj binarnega spolnega sistema in bi bila ozna\u010dena npr. z X. 7 % te \u017eelje nima, za 13 % to ni pomembno, 7 % pa jih je zapisalo, da bi morale biti ve\u010d kot dve mo\u017enosti, da same tega ne bi potrebovale, si pa tega \u017eelijo za druge. Ne glede na to, da so se o vklju\u010ditvi spolno nedolo\u010denga identifikatorja v postopek pravnega priznanja spola izrekale le transspolne osebe, je klju\u010dno, da je ta mo\u017enost dostopna vsem osebam, ne glede na spolno identiteto.<\/p>\n Optimalna ureditev bi omogo\u010dala, da imajo dostop do pravnega priznanja spola tudi osebe z nebinarnimi spolnimi idenitetami, kar pa trenutno v Sloveniji ni mogo\u010de, saj zakonodaja pozna le mo\u0161ki in \u017eenski spol, ki sta ozna\u010dena s spolnim identifikatorjem M ali \u017d oz. \u0161tevko 500 ali 505 v enotni mati\u010dni \u0161tevilki ob\u010dana_ke.<\/p>\n Ena izmed re\u0161itev, ki bi zagotovila dostopnost pravnega priznanja spola tudi za nebinarne osebe je uvedba spolno nedolo\u010dene kategorije pravnega spola. To bi pomenilo, da bi bila poleg \u017eenskega (\u017d) in mo\u0161kega (M) spolnega identifikatorja na voljo tudi mo\u017enost, namenjena vsem osebam, katerih identitete ne sovpadajo z binarnim spolnim sistemom, npr. s spolno nedolo\u010deno oznako (X).<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, koliko jih je (bilo) v procesu tranzicije.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.<\/em><\/p>\n 36 % sodelujo\u010dih je (bilo) v procesu tranzicije, 54 % jih ni ali ni bilo v procesu tranzicije, 10 % pa je zapisalo: poskusno; interno; neuradno; nekako; ne \u0161e; trenutno razmi\u0161ljam o MTF, vendar je veliko finan\u010dnih in psihi\u010dnih preprek.<\/p>\n Tranzicija (angl. transition) <\/strong>je kompleksen proces, znotraj katerega oseba naredi prehod iz spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, v spol, ki ga \u010duti kot sebi lastnega. Tranzicija vklju\u010duje za\u010detek javnega \u017eivljenja v lastnem spolu (zasebno je oseba morda \u017ee tako \u017eivela), psiholo\u0161ko\/psihiatri\u010dno oceno, hormonsko terapijo, nadgradnjo ali izgradnjo sekundarnih spolnih karakteristik ter operativne posege za potrditev-spola<\/span> . Tranzicija vklju\u010duje tudi proces pravnega priznanja spola (v dr\u017eavah in v okviru pogojev, kjer in kot je to dovoljeno), torej pridobitev novih osebnih dokumentov s pravilnim spolom in spolnim identifikatorjem, ne pa tistim, ki je osebi bil napa\u010dno pripisan ob rojstvu. Tranzicija lahko vklju\u010duje vse zgoraj navedene postopke in posege, vendar to ni nujno \u2013 o poteku tranzicije odlo\u010da vsaka transspolna oseba sama zase.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne izku\u0161nje imajo z obravnavo pri psihiatrinji_u.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 40 % sodelujo\u010dih obravnavo pri psihiatrinji_u ocenjuje kot spo\u0161tljivo, 19 % kot u\u010dinkovito, 14 % kot hitro, 12 % kot neu\u010dinkovito in 5 % kot nespo\u0161tljivo. 44 % sodelujo\u010dih te izku\u0161nje nima, 23 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da so v\u010dasih u\u010dinkovite_i, v\u010dasih ne; da niso bile_i v Sloveniji; so zadovoljne_i; da \u010dakajo na datum obravnave; da je dolgotrajno.<\/p>\n V Sloveniji je za dostop do hormonske terapije in potrebno potrdilo psihiatra_inje. Zaenkrat sta v dr\u017eavi na voljo le dva psihiatra_inji, ki delujeta v Ljubljani, kjer je Interdiscriplinarni konzilij za potrditev spolne identitete. <\/strong>Ta deluje v okviru Ambulante za spolno zdravje<\/a><\/strong>, ki je del Centra za mentalno zdravje v Ljubljani.<\/p>\n Praksa je pokazala, da je potrdilo psihiatra_inje potrebno tudi za za\u010detek postopka pravnega priznanja spola, kar, kot je bilo \u017ee zapisano, ni v skladu s \u010dlovekovimi pravicami ter sodobnimi smernicami in praksami pravnega priznanja spola. Pravilnik o izvr\u0161evanju zakon o mati\u010dnem registru namre\u010d pravi, da je za pravno priznanje spola potrebno\u00a0potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol (37. \u010dlen). \u00a0Pri tem sprememba spola ne pomeni nujno \u017ee opravljenega operativnega posega za telesno potrditev spola<\/span> ali jasno izra\u017eene \u017eelje po kakr\u0161nemkoli operativnem posegu.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne izku\u0161nje imajo z obravnavo pri endokrinologinji_u.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 17 % sodelujo\u010dih obravnavo pri endokrinologinji_u ocenjuje kot spo\u0161tljivo, 14 % kot u\u010dinkovito, 12 % kot hitro, 5 % kot neu\u010dinkovito. Nih\u010de ni ocenil obravnave kot nespo\u0161tljive. 51 % sodelujo\u010dih te izku\u0161nje nima, 16 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da niso bile_i v Sloveniji; da je obravnava prepo\u010dasna; da imajo dve razli\u010dni izku\u0161nji z dvema razli\u010dnima endokrinologinjama.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne izku\u0161nje imajo z obravnavo pri urologinji_u.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 15 % sodelujo\u010dih obravnavo pri urologinji_u ocenjuje kot spo\u0161tljivo, 5 % kot u\u010dinkovito, 5 % kot hitro, 5 % kot neu\u010dinkovito in 5 % kot nespo\u0161tljivo. 76 %\u00a0sodelujo\u010dih te izku\u0161nje nima, 7 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je proces prepo\u010dasen.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne izku\u0161nje imajo z obravnavo pri ginekologinji_u.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 10 % sodelujo\u010dih obravnavo pri ginekologinji_u ocenjuje kot spo\u0161tljivo, 2 % kot u\u010dinkovito, 2 % kot hitro, 5 % kot neu\u010dinkovito in 7 % kot nespo\u0161tljivo. 78 % sodelujo\u010dih te izku\u0161nje nima, 16 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je bilo neprijetno in da je poznavanje slabo.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne izku\u0161nje imajo z obravnavo pri dru\u017einski_em zdravnici_ku.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke. 44 % sodelujo\u010dih obravnavo pri splo\u0161ni_em zdravnici_ku ocenjuje kot spo\u0161tljivo, 19 % kot u\u010dinkovito, 23 % kot hitro, 9 % kot neu\u010dinkovito in 7 % kot nespo\u0161tljivo. 42 %\u00a0sodelujo\u010dih te izku\u0161nje nima, 14 % pa je ozna\u010dilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je bila obravnava pri splo\u0161ni_em zdravnici_ku odli\u010dna; da so zadovoljne_i in da je bilo vsega po malem.<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i, kak\u0161ne so njihove potrebe v povezavi z zdravni\u0161kim osebjem in zdravstvenimi institucijami.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo \u0161tevilo oseb, ki meni, \u017eeli in potrebuje dolo\u010deno storitev\/na\u010din obravnave. Sodelujo\u010de_i so zapisale_i, da od zdravni\u0161kega osebja in zdravstvenih institucij, ki se ukvarjajo s tematiko transspolnosti, potrebujejo in si \u017eelijo ve\u010d informiranosti in razumevanja za tematiko transspolnosti (19-krat), spo\u0161tljivo obravnavo (9-krat), hitro odzivnost in obravnavo (8-krat), empatijo (7-krat), podporo (3-krat), ve\u010djo dostopnost (3-krat), usklajenost s standardi obravnave transspolnih oseb po svetu (2-krat), osebo z lastno izku\u0161njo transspolnosti (1-krat), ve\u010d razpolo\u017eljivih psihiatrinj_ov (1-krat), da konzilji nadaljuje po poti zadnjih dveh let (1-krat), pomo\u010d pri financiranju kirur\u0161kih posegov (1-krat).<\/p>\n Sodelujo\u010de smo vpra\u0161ale_i po njihovih potrebah, povezanih z nevladnimi organizacijami, ki delujejo (tudi) na podro\u010dju transspolnosti.<\/p>\n Nevladne organizacije pogosto delujejo kot korektiv socialne dr\u017eave in dr\u017eave, ki spo\u0161tuje \u010dlovekove pravice in so ve\u010dkrat osnovna enota organiziranega civilno-dru\u017ebenega gibanja za legimitacijo dolo\u010dene dru\u017ebene manj\u0161ine.<\/p>\n Cifre nad stolpci predstavljajo \u0161tevilo oseb, ki meni, \u017eeli in potrebuje dolo\u010deno storitev. Sodelujo\u010de_i so zapisale_i, da od nevladnih organizcij, ki se ukvarjajo (tudi) s tematiko transspolnosti, potrebujejo in si \u017eelijo svetovanje, podporo, pomo\u010d (17-krat), izobra\u017eevanje, informiranje javnosti o transspolnosti (6-krat), distribucijo informacij o transspolnosti v Sloveniji (5-krat), podpora pri obravnavi v zdravstvenem sistemu, pri zavarovalnicah, v javnih ustanovah (2-krat), ustvarjanje spolno nespecifi\u010dnih strani\u0161\u010d (1-krat), ustvarjanje seznama \u00bbvarnih\u00ab prostorov (1-krat), zagovorni\u0161tvo, pomo\u010d pri integraciji v dru\u017ebo (1-krat), prizadevanje za ureditev zakondaje (1-krat).<\/p>\n Zaklju\u010dek<\/strong><\/em><\/p>\n Raziskava potreb transspolnih oseb v Sloveniji je do sedaj najve\u010dja raziskava transspolne skupnosti v Sloveniji, zato je pomembno, da LGBT+ skupnost, nevladne organizacje s podro\u010dja zagovarjanja \u010dlovekovih pravic, izobra\u017eevalne institucije ter politi\u010dni in dr\u017eavni organov pripoznajo njene rezultate. Rezultati so bistvenega pomena tudi za transspolne osebe same in njihove bli\u017enje, predvsem star\u0161e in dru\u017eine. Dokler oseba ni razkrita, ne moremo nikoli zagotovo vedeti, ali je transspolna oseba <\/span>ali ne, \u00a0zato je naslavljanje in vklju\u010devanje transspolnih oseb izredenga pomena in lahko znatno izbolj\u0161a kakovost \u017eivljenja transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb tako na individualni kot sistemski ravni.<\/p>\n Raziskava je bila del programa\u00a0TransAkcija \u2013 transfeministi\u010dna iniciativa za podporo in zavezni\u0161tvo transspolnih oseb<\/strong>, katerega sta sofinancirali Mestna ob\u010dina Ljubljana<\/a><\/strong> in TGEU – Transgender Europe<\/a><\/strong>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Podro\u010dje transspolnosti je v Sloveniji ve\u010dinoma neraziskano, kar dodatno prispeva k nevidnosti in nesli\u0161nosti transspolnih oseb in tematike. Z namenom pridobiti osnoven vpogled v informacije o potrebah in izku\u0161njah transspolnih oseb v Sloveniji sta Zavod TransAkcija in Dru\u0161tvo Legebitra v 2015 izvedle_i kraj\u0161o raziskavo o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji. Namen raziskave je bil […]<\/p>\n","protected":false},"author":18,"featured_media":795,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[124],"tags":[],"class_list":["post-577","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-transmediale"],"yoast_head":"\n
\n\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.
\n<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov. <\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n
\n<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
\n<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n\n
<\/p>\n
\nMo\u017enih je bilo ve\u010d odgovorov.<\/em><\/p>\n
\n
\n