Spolno raznolike osebe v Sloveniji se soočajo s pomembnimi izzivi na področju uveljavljanja svojih človekovih pravic. Kritična področja vključujejo dostop do pravne in zdravstvene oskrbe ter zaščito pred diskriminacijo in nasiljem. Te pravice so pogosto omejene zaradi pomanjkanja pravnih mehanizmov, dolgotrajnih birokratskih postopkov in izključujočih družbenih norm.
Posebno poročilo Zagovornika načela enakosti iz leta 2021 pri orisu položaja transspolnih oseb v Sloveniji izpostavlja ključne težave na področju pravnega priznanja spola, dostopnosti spolno potrjujoče zdravstvene oskrbe ter pogostih primerov transfobne diskriminacije. Poročilo poziva k spoštovanju mednarodnih standardov človekovih pravic in enakih možnosti za transspolne osebe v Sloveniji.
Pravno priznanje spola
Pravno priznanje spola opisuje postopke, s katerimi oseba podatke v svojih osebnih dokumentih uradno uskladi s svojim spolom. To običajno vključuje uradno spremembo imena in spremembo podatka o spolu. V Sloveniji sta ta postopka mogoča, vendar pravno priznanje spola ni ustrezno urejeno v zakonu. Tretja možnost podatka o spolu za nebinarne osebe ni omogočena.
Ustrezen postopek spremembe podatka o spolu v osebnih dokumentih je hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama. Takšne so svetovne in evropske smernice, po katerih je področje urejeno že v 11 evropskih državah. V Sloveniji še ni tako, kot opozarjata tudi Zagovornik načela enakosti in Varuh človekovih pravic.
Za spremembo podatka o spolu morajo osebe v Sloveniji skozi obvezno psihiatrično obravnavo in pridobitev diagnoze duševnega zdravja. Takšna ureditev krši več človekovih pravic, in sicer pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), kot tudi ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije (51. člen URS).
Zdravstvena oskrba trans oseb
Medicinski postopki potrditve spola za transspolne osebe so zakonsko neurejeni in popolnoma prepuščeni zdravstvenemu sistemu, kot v poročilu o položaju transspolnih oseb iz leta 2021 opozarja tudi Zagovornik načela enakosti.
Potrditev spola s postopki, kot so hormonska nadomestna terapija in kirurški posegi, je v Sloveniji dostopna polnoletnim osebam in jo izvajajo strokovnjaki_nje Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete. Ta naj bi deloval po standardih spolno potrjujoče oskrbe, ki jih izdaja mednarodna organizacija WPATH. Kljub temu trans osebe pogosto poročajo o visokih ravneh diskriminacije v zdravstvu.
Transfobna diskriminacija
Slovenska zakonodaja od leta 2016 v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo eksplicitno ščiti vse osebe pred diskriminacijo na podlagi spolne identitete in spolnega izraza, vendar se transspolne osebe še vedno soočajo s številnimi oblikami diskriminacije.
Vsaka druga transspolna oseba v Sloveniji občuti diskriminacijo na različnih področjih življenja. Vsaka tretja doživi diskriminacijo s strani osebja v zdravstvu ali socialnem varstvu. Vsaka peta doživi diskriminacijo, ko pokaže identifikacijski dokument, ki vsebuje podatek o spolu.