Slovar

A B C D H I K L M N P S T W

LGBTIQ+ osebe so lahko del večih skupin oz. imajo več spolnih in/ali romantičnih identitet in/ali usmerjenosti. Vsako pripadnost določa oseba sama zase, prav tako pa lahko vsako definicijo določene identitete in/ali usmerjenosti oblikuje vsaka oseba sama zase. Četudi se morda zdi, da nekdo sodi v definicijo določene skupine, identitete in/ali usmerjenosti, ni nujno, da se tako tudi sam_a identificira. Prav zato je pomembno, da se identitete in/ali usmerjenosti nikomur ne pripisuje, temveč se z osebami in o njih govori izključno z uporabo izrazov, ki jih osebe uporabljajo zase. LGBTIQ+ osebe bodo morda tekom svojega življenja spremenile svojo spolno in/ali romantično identiteto in/ali usmerjenost, kar je legitimno.

A

  • AMAB in AFAB

    sta kratici, ki opisujeta spol, pripisan ob rojstvu. Izhajata iz angleških izrazov “assigned male/female at birth”. Vsem nam je namreč ob rojstvu pripisan spol, ki je v veliki večini bodisi ženski (AFAB) ali moški (AMAB). Cis moški in trans ženske so naprimer AMAB osebe, saj jim je bil ob rojstvu pripisan moški spol.

  • Androgenost

    (angl. androgyny) je spolni izraz, ki ga ne moremo pripisati izključno enemu izmed spolov binarnega spolnega sistema, temveč je preplet družbenih norm spolnih izrazov obeh binarnih spolov (tj. ženskega in moškega spola).

  • Aromantičnost

    (angl. aromantic) je romantična usmerjenost, pri kateri aromantična oseba doživlja nizko ali popolno odsotnost romantične privlačnosti. Aromantične osebe večinoma doživljajo romantiko na drugačen način kot smo je priučene_i tekom socializacije, kar se pri različnih aromantičnih osebah različno izraža. Nekatere_i doživljajo izreden odpor/gnus do romantike, nekatere_i ne čutijo nobene želje oz. potrebe po romantičnih gestah/odnosih in imajo raje prijateljstva ter druge neromantične oblike odnosov. Aromantičnost obstaja na spektru in je nemogoče v naprej in brez pogovora vedeti, kako jo doživlja ter kaj želi in potrebuje določena aromantična oseba.

  • Aseksualnost

    (angl. asexuality) je spolna usmerjenost, pri kateri aseksualna oseba doživlja nizko ali popolno odsotnost želje oz. potrebe po spolnih odnosih. Nekatere aseksualne osebe nimajo spolnih odnosov, nekatere pa jih imajo kljub odsotnosti želje oz. potrebe po njih. Razlogi za to so odvisni od posameznice_ka in so lahko raznoliki, meddrugim pa lahko vključujejo željo po spolni intimi s partnerko_jem/partnerkami_ji in/ali željo po reprodukciji. Aseksualnost ni abstinenca od spolnih odnosov in tudi ne celibat, prav tako pa ne drži stereotip, da aseksualne osebe nimajo partnerskih razmerij. Aseksualnost obstaja na spektru in je nemogoče v naprej in brez pogovora vedeti, kako jo doživlja ter kaj želi in potrebuje določena aseksualna oseba.

  • Aspolnost

    (angl. agender) je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto oz. čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete.

B

  • Bi+

    je krovni izraz za vse osebe, ki jih spolno in/ali romantično privlačijo osebe več kot enega spola. Termin lahko zajema osebe, ki se identificirajo kot biseksualne, panseksualne, kvir, fluidne, itd. Bi+ so lahko vse osebe, ki čutijo privlačnost do oseb več kot enega spola ali različnih spolov oz. privlačnost do vseh spolov ali ne glede na spol. Nobena spolna usmerjenost pod krovnim terminom bi+ sama po sebi ni binarna in ne izključuje nebinarnih oseb.

  • Bifobija

    (angl. biphobia) označuje iracionalni strah, nestrpnost in sovražen odnos do biseksualnih oseb. Pogosto so biseksualne osebe tudi izbrisane oziroma se jih naredi nevidne s tem, ko se jih predstavi kot heteroseksualne ali kot lezbijke ali geje.

  • Bindanje oz. uporaba steznika

    (angl. binding) je ena izmed metod, s katerimi si transspolne osebe lajšajo disforijo in omogočajo, da se boljše počutijo v vsakdanjem življenju. Namen nošenja binderja oziroma bindanja je sploščenje prsi oziroma videz ploskega prsnega koša. Pred samo uporabo binderja je ključnega pomena, da se poučiš o tem, kako se ga pravilno nosi. Pri izbiri binderja je treba biti pazljiv_a, da izbereš pravo številko, premajhen oziroma pretesen binder ima namreč lahko dolgoročne posledice za zdravje. Enako velja za alternativne metode, ki se včasih uporabljajo za isti namen, naprimer lepilni trak ali povoji. Uporabo le-teh odsvetujemo. Pomembno je tudi, da ga nosiš v zmernem obsegu, tj. ne več kot osem ur naenkrat, ter da v primeru kakršnihkoli težav s tem prenehaš. Binderjev se žal v Sloveniji še ne da kupiti, najde pa se jih na spletu – ena izmed zanesljivih spletnih trgovin je npr. gc2b. Mnogo koristnih in praktičnih informacij glede varne uporabe binderja in opisi izkušenj z nošenjem binderja s strani raznolikih transspolnih oseb najdeš v naši oddaji TransStudio: Binderji.

  • Biseksualnost

    (angl. bisexuality) je spolna in/ali romantična privlačnost do več kot enega spola/do različnih spolov oz. privlačnost do vseh spolov ali ne glede na spol. Sicer pa velja, da ima biseksualnost skoraj toliko različnih pomenov, kot je biseksualnih oseb, saj jo vsak_a lahko razume in doživlja na svoj način.

  • Bispolnost

    (angl. bigender) je spolna identiteta, pri kateri oseba čuti dve ločeni spolni identiteti bodisi istočasno bodisi izmenično. Različne spolne identitete, ki so prisotne pri bispolni osebi so lahko binarne ali nebinarne – naprimer moška in ženska spolna identiteta ali pa ženska in aspolna identiteta, itd.

C

  • Cisnormativnost

    (angl. cisnormativity) je predvidevanje, da so vse osebe cisspolne in hkrati dojemanje cisspolnosti kot edine možne spolne identitete. To daje cisspolnim osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od transspolnih oseb.

  • Cisspolnost, cisspolna oseba, cis oseba

    (angl. cisgender) predstavlja ujemanje spola, pripisanega ob rojstvu s spolno identiteto; oseba, ki ji je bil ob rojstvu pripisan spol, ki se ujema z njeno spolno identiteto. Latinska predpona cis- pomeni ‘na isti strani’ ali ‘na tej strani’. Cisspolnost je normativna in večinska spolna identiteta oseb in iz tega izhaja tudi njena družbena moč.

    Primer:
    Luki je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Njegova spolna identiteta je moška, natančneje, Luka je cisspolni moški.

  • Cross-dresser

    (angl. cross-dresser) je oseba, ki se preoblači v oblačila, ki so po družbenih normah pripisane osebam različnega spola, kot je oseba sama ali kot je bilo osebi pripisano ob rojstvu. Razlogi za preoblačenje so mnogi, med njimi so lahko doživljanje spolne disforije, raziskovanje spolne identitete in/ali izraza, želje po drugačnem spolnem izražanju, zabava, subverzivnost, seksualna gratifikacija oz. privlačnost itd. Osebe, ki se preoblačijo, lahko začnejo proces prilagoditve spola ali pa svojo spolno identiteto in spolni izraz izražajo zgolj s preoblačenjem. Pri tem ni pomembno, ali se identificirajo kot transspolne ali cisspolno nenormativne osebe ali ne. Zunaj transspolne skupnosti se uporablja beseda transvestit_ka, ki pa jo transspolne osebe lahko občutijo kot žaljivko.

D

  • Demifant

    (angl. demiboy) je spolna identiteta, kjer se oseba večinoma, vendar ne v celoti, identificira kot fant, moški oz. maskulina oseba, ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Hkrati se demifantje/demimoški morda identificirajo tudi s
    katerim drugim spolom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot moški oz. maskulin.

  • Demipunca

    (angl. demigirl) je spolna identiteta, kjer se oseba večinoma, vendar ne v celoti, identificira kot punca, ženska oz. ženstvena oseba, ne glede na spol, ki je osebi bil pripisan ob rojstvu. Hkrati se demipunce/demiženske morda identificirajo tudi s katerim drugim spolom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot dekliški/ženski/ženstven.

  • Demiseksualnost

    (angl. demisexuality) opisuje spolno usmerjenost, pri kateri demiseksualna oseba ne doživlja spolne privlačnost do druge osebe, dokler ni z njo razvila čustvene vezi. Demiseksualne osebe večinoma ne morejo razviti spolne privlačnosti do oseb dokler niso z njimi povezane na globok in intimen način.

  • Disforija oz. spolna disforija

    (angl. gender dysphoria) je kratko- ali dolgoročno doživljanje nelagodja, nezadovoljstva in stisk zaradi neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Spolno disforijo osebe doživljajo na različne načine, npr. s posebno močnimi negativnimi čustvi glede določenih delov svojega telesa ali npr. v povezavi s tem, da so v družbi neprestano naslavljane v slovničnem spolu, s katerim se ne identificirajo. Spolne disforije nujno ne doživljajo vse transspolne osebe. Nekatere transspolne osebe se odločijo za medicinsko tranzicijo, kar doživljanje spolne disforije v veliki meri zmanjša.

    Primera:
    Matevž se počuti izrazito neprijetno, kadar ga na podlagi oblike njegovega telesa ali njegovega glasu naslavljajo »gospa«. Včasih se zaradi zelo negativnih čustev, ki jih to sproža v njem, nekaterim okoljem izogiba.

    Zala se počuti zelo neudobno zaradi svojih prsi, zaradi katerih je vedno znova videna kot ženska in ne kot nebinarna oseba. Odkar nosi binder (oz. steznik, zelo prilegajoč se kos oblačila, ki ustvari videz in občutek bolj ploskega prsnega koša), se počuti bistveno bolje.

H

  • Heteronormativnost

    (angl. heteronormativity) je celota družbenih norm in praks vsakdanjega življenja, ki so se skozi zgodovino razvile okrog heteroseksualnosti in temeljijo na binarni, biološko določeni opoziciji žensko-moško. Je predpostavka, da so vse osebe heteroseksualne in ustvarja družbo, v kateri je heteroseksualnost edina družbeno sprejeta spolna usmerjenost. Heteronormativnost daje osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od neheteroseksualnih. Heteronormativnost vodi do nevidnosti in stigmatizacije nenormativnih seksualnosti.

  • Homofobija

    (angl. homophobia) je definirana kot iracionalni strah, nestrpnost in sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb – lezbijk in gejev, ali oseb, za katere se nam zdi, da so istospolno usmerjne. Tovrstna negativna čustva in prepričanja služijo kot podlaga, na kateri se oblikujejo miti, stereotipi in diskriminacija, vse to pa pogosto vodi do nasilja nad lezbijkami in geji oziroma osebami, ko so prepoznane kot istospolno usmerjene.

  • Homonormativnost

    (angl. homonormativity) označuje sprejemanje heteronormativnih vrednot med geji in lezbijkami ter v gejevskih in lezbičnih gibanjih. Homonormativnost zapoveduje, da se na osnovi pravne ureditve, ki so podeljene lezbijkam in gejem v določeni državi (poroke, posvojitve, dedovanje itd.), ocenjuje, v kolikšni meri je ta država LGBT+ sprejemajoča in vključujoča. Homonormativnost ni kritična do lastne pozicije, kjer gre za poskuse asimilacije v večinsko heteronormativno družbo, ne pa prepoznavanje in legitimiranje ter legaliziranje nenormativnih spolnih usmerjenostim, spolnih identitet in spolnih izrazov. Predstavlja vodilo prevladujočega modela (mejnstrimovskega) gejevskega gibanja in pogosto služi nadaljnji marginalizaciji že tako marginaliziranih BTQIA+ skupin.

I

  • Identitetne politike

    (angl. identity politics) so vse politične dejavnosti ali gibanja, ki na podlagi kulturnega, etničnega, spolnega, rasnega, verskega ali socialnega interesa, kategorizirajo navidezne enotne skupinske identitete. Identitetne politike zanemarjajo intersekcionalnost in posplošujejo politične interese na vse pripadnice_ke določene osebne okoliščine. Ker pa imajo lahko osebe, ki se identificirajo z neko osebno okoliščino, podobne izkušnje, predvsem z diskriminacijo in nasiljem, je povezovanje z osebami, ki se identificirajo z enako ali vsaj podobno osebno okoliščino hkrati eden od načinov za vzpostavljanje pozicij enakopravnosti.

  • Intersekcionalnost

    (medpresečnost) (angl. intersectionality) je koncept, ki opisuje skupek več osebnih okoliščin, na podlagi katerih so lahko posameznice_ki diskriminirane_i. Nobene izmed osebnih okoliščin, ki sestavljajo ta skupek, ne smemo obravnavati ločeno, saj le vse skupaj ustvarjajo specifično realnost.

  • Interspolna oseba

    (angl. intersex person) je oseba, ki ima telesno anatomijo in biološke postavke ter spolne karakteristike (eksterne ali interne spolne organe, kromosome, gonade (spolne žleze),…), ki onemogočajo, da se osebi pripiše ženski ali moški biološki spol, kar je sicer eden izmed prvih dogodkov ukalupljenja v binarni spolni sistem, ki jim je novo rojena oseba izpostavljena. Interspolni otroci ali osebe so v večini primerov primorane prestati kirurške posege in hormonsko zdravljenje. Tekom korektivnih kirurških posegov se spolni organi usklajujejo z družbeno normativnimi in sprejemljivimi velikosti za klitorise in penise. ‘Normalizacija’ spolnih organov je mnogokrat zdravstveno nepotrebna, vendar se jo izvaja zaradi uklona družbenim normam ter stigmi, ki jo družba izvaja nad vsemi osebami, ki v celoti ne sovpadajo z normativi binarnega spolnega sistema. Interspolne osebe so po spolnih značilnostih zelo raznolike. Interspolnost še vedno ostaja nerazumljena, nevidna in se jo v zdravstvu razume kot motnjo, čeprav to ni. Številne interspolne osebe tako sploh ne vedo, da so interspolne ali pa se tega zavejo šele v puberteti ali kasneje.

  • Interspolnost

    (angl. intersex) je biološka/telesna nejasnost spola v okviru binarnega spolnega sistema oz. nezmožnost, da bi dojenčici_ku ob rojstvu pripisale_i izključno ženski ali moški spol. Interspolne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, spolnih žlez, reproduktivnih organov in kanalov ter genitalij. Stopnje interspolnosti se med seboj razlikujejo. Povprečno 1 od 200 dojenčic_kov se rodi kot interspolna oseba. Medicina klasificira atipičen razvoj spola oz. interspolnost kot motnjo spolnega razvoja. Odločitev o spolu dojenčice_ka sprejemajo zdravnice_ki na osnovi medicinskih testov. V primeru, da ima otrok kromosom Y in primeren penis (velik vsaj 2,5 cm) oz. penis, ki ga je po mnenju zdravnice_ka mogoče rekonstruirati, se otroku pripiše moški spol. V primeru, da ima otrok kromosom Y in neprimeren penis oz. penis, ki ga po mnenju zdravnice_ka ni mogoče rekonstruirati, se otroku pripiše ženski spol . Genitalije tega otroka bodo kirurško spremenjene, tako, da bodo čimbolj podobne temu, kar se družbeno razume kot ‘ženske genitalije’. Ta postopek vključuje konstruiranje vagine in zmanjševanje klitorisa. Hermafroditizem je zastarel izraz za interspolnost in njegova raba ni primerna. Interspolnost ni transspolnost, so pa tudi interspolne osebe lahko transspolne osebe. Predstavitev interspolnosti skozi besede interspolnih oseb najdete v videu “Kaj interspolne osebe želijo, da vemo o njih?”.

K

  • Kvir

    (angl. queer) pomeni kritiko vseh oblik normativnih spolnih usmerjenosti (heteronormativnost, homonormativnost). Kvir teorija poudarja raznolikost in nasprotuje gejevsko-lezbičnemu gibanju, ki skuša homoseksualnost predstaviti kot enako “normalno” kot heteroseksualnost. Nasprotuje tudi identitetnim politikam in trdi, da se kot kvir ni mogoče identificirati, ampak je mogoče kvirovske vrednote le živeti. Kvir zavrača asimilacijo in normalizacijo, nasprotuje konceptom normalnosti in je kritičnen ne le do heteronormativnosti, temveč tudi do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in gejevskih gibanj. Pri tej kritiki se poslužuje nekonvencionalnih političnih strategij (civilna nepokorščina, performativnost, …) in se aktivno vključuje v druga socialna gibanja. Pomembno je poudariti, da kvir ni sopomenka za LGBT (čeprav se jo tako uporablja), temveč ločena (anti)identiteta. Termin sam pa je reapropriacija (prisvojitev in transformacija) angleške besede queer, ki je imela zgodovinsko gledano negativno, žaljivo konotacijo.

  • Kvirspolnost

    (angl. genderqueer) je spolna identiteta, ki presega binarni spolni sistem. Kvirspolna identifikacija vključuje vse spolne identitete, ki so zunaj cisnormativnih spolnih identitet. Kvirspolna oseba se lahko identificira kot ženska in moški hkrati, občasno kot ženska in občasno kot moški ali pa niti kot ženska niti kot moški (npr. aspolnost, neutrois). Kvirspolna identiteta lahko nakazuje tudi fluidnost spolne identitete (prehajanje med raznimi spolnimi identitetami) ali pa spolne identitete, ki so skupek mnogih spolnih identitet.

L

  • Lezbijka

    Lezbijko (angl. lesbian) se najpogosteje razume kot žensko, ki jo romantično/spolno privlačijo (le) ženske. Lezbična identiteta pa je veliko bolj kompleksna kot takšna slovarska definicija, saj se kot lezbijke (lahko) identificirajo tudi nebinarne osebe. Prav tako je lezbijka za številne osebe lahko že sama po sebi spolna identiteta. V vsakem primeru pa velja, da gre za samoopredelitev.

M

  • Medicinska tranzicija

    (angl. medical transition) imenovana tudi potrditev spolne identitete ali potrditev spola, je proces, kjer oseba prehaja od spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, k njej lastnemu spolu in spolnemu izrazu. Medicinska tranzicija lahko vključuje hormonsko terapijo, nadgradnjo ali izgradnjo sekundarnih spolnih značilnosti ter kirurške posege za potrditev spola. Odločitve o izbiri vrste posega sprejemajo osebe same, zanje ni napisanih pravil in se pri različnih osebah pojavljajo v različnih zaporedjih in obsegih.

  • Medvedi oz. medoti

    (angl. bears) so LGBT subkultura, ki združuje večinoma moške, ki se identificirajo kot pripadniki_ce medvedje subkulture. Največrat gre za geje z bradami in precejšnjo telesno poraščenostjo, ki večinoma ni vitko ali mišičasto. Ni pa nujno, saj so del medvedje subkulture tudi lovci_ke oz. ljubitelji_ce medvedov, ne glede na njihovo telesnost ter mišičasti medvedi ter volkovi in vidre, ki so praviloma vitki. Medoti so poznani kot skupina, kjer ima pomembno vlogo želja po samoosvoboditvi od rigidnih telesnih norm ter želja po večji sproščenosti in vključujočnosti glede zunanjega izgleda drugih. Izgled, ki ga mainstreamovska gejevska populacija ponavadi zavrača (nevitko, neobrito, neandrogino telo), v medvedjem kontekstu postane poželjiv in zaželen. Hedonizem je pomemben element medvedje subkulture, zato se večinoma družijo na zabavah, piknikih, v savnah ter na medvedjih festivalih in paradah. Še štiri vrednote so za medvedjo kulturo ključne: hrana, pivo, dotik in vključujočnost. Značilen pa je tudi prav poseben slog oblačenja, ki je mestoma že skoraj uniformiran: karirasta srajca in kavbojke.

  • Motnja spolne identitete

    (angl. gender identity disorder) je kategorija, ki je obstajala v Mednarodnih klasifikacijah bolezni 10 (ICD 10), vendar je njena uporaba še vedno prisotna. Dodeljuje se jo transspolnim in cisspolno nenormativnim osebam. Odvisno od starosti, pri osebi z močno in trajno spolno identifikacijo, ki se ne ujema s spolom pripisanem ob rojstvu, in trajnim nelagodjem zaradi spola pripisanega ob rojstvu ali z občutenjem nepripadanja spolni vlogi, povezani s tem spolom, se diagnosticira motno spolne identitete v otroštvu, adolescenci ali v odraslosti. Motnja spolne identitete se razume kot žaljivo, ker ljudi etiketira kot »motene«, medtem kot se diagnoza uporablja, ne da bi transseksualnost »zdravili«, pač pa, da bi se osebi omogočilo koriščenje zdravstvenih soritev v procesu prilagoditve spola.

    Maja 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija – World Health Organization (WHO) sprejela reformo ICD 11 -Mednarodne klasifikacije bolezni 11, ki je transspolnost odstranila iz področja duševnih bolezni, kar pa še ne pomeni, da so to reformo uvedle tudi že države članice WHO. Nekdanjo diagnozo »transseksualizem« bo tako zamenjala diagnoza »spolna neskladnost med mladostnicami_ki in odraslimi«, ki bo po novem uvrščena v poglavje »Stanja povezana s spolnim zdravjem.« Od držav članic je odvisno, kako bodo implentirale novo reformo. Podatkov, kako, če sploh, bo reforma implementirana v Sloveniji, zaenkrat nimamo.

N

  • Nebinarna oseba

    (angl. non-binary person) je vsaka oseba, ki svojega spola ne zaznava kot izključno v celoti ženskega ali moškega oz. se ne identificira znotraj binarnega spolnega sistema ženska-moški. Nekatere nebinarne osebe svojo spolno identiteto definirajo s katero izmed identitet izpod krovnega termina nebinarnosti (npr. aspolna, bispolna, spolno fluidna, kvirspolna, demifant/demipunca, itd. identiteta), nekatere nebinarne osebe pa se identificirajo zgolj s terminom nebinarnosti in svoje identitete ne opredeljujejo natačneje. Nebinarne osebe se lahko definirajo kot transspolne ali pa ne. Prav tako si nebinarne osebe lahko želijo skozi proces medicinske tranzicije ali ne. Vse je odvisno od potreb in želja posamezne nebinarne osebe. Dejstvo, da je nekdo nebinarna oseba, nam tudi ne pove kakšna je spolna usmerjenost te osebe.
    Mnoge nebele osebe živijo v kulturah in družbah, kjer spoli in spolne vloge presegajo binarnost, vendar je v njihovih kontekstih to dejstvo neločljivo povezano s tamkajšnjo kulturo. Četudi v kontekstu našega Zahodnega in anglosaksonskega definiranja spolov in spolnih identitet sodijo pod krovni termin nebinarnosti, se z njim ne identificirajo. Kadar razmišljamo, beremo ali govorimo o nebinarnih spolih oz. spolih, ki presegajo binarnost, pa je zelo pomembno, da vključujemo tudi njihov obstoj.

    Primer:
    Brin je aspolna oseba: zase ne čuti nobenega spola in tudi ne želi izražati spola z videzom, govorom, mimiko in podobno.

  • Nebinarnost oz. nebinarna spolna identiteta

    (oz. identitete) (angl. non-binary) je krovni termin, ki zajema spolne identitete, ki se ne umeščajo znotraj binarnega (žensko-moškega) spolnega sistema. Gre torej za vse spolne identitete, ki presegajo binarni spolni sistem oziroma spolne identitete, ki niso moški ali ženska. Termin lahko pomeni tudi samostojno spolno identiteto, ki ne potrebuje natančnejše definicije. Podobno kot kvirspolnost tudi nebinarne spolne identitete zajemajo številne spolne identitete, ki se nahajajo zunaj binarnega spolnega sistema, na primer: aspolnost, neutrois, bispolnost, kvirspolnost, itd.

  • Neutrois

    je nebinarna spolna identiteta, pri kateri oseba, ki je neutrois, čuti nevtralno spolno identiteto. Če gre pri aspolni identiteti bolj za odsotnost kakršnekoli spolne identitete, gre pri neutrois ponavadi za občutenje spolne identitete, ki pa je nevtralna. Pri neutrois osebah je pogosta spolna disforija in nekatere osebe želijo prilagoditi svoj videz bodisi samo z oblačili in pripomočki, lahko pa želijo tudi tranzicijo. Disforija pa ni pogoj za to spolno identiteto, saj kot pri vseh spolnih identitetah tudi za neutrois velja, da vsaka oseba dojema in živi svojo spolno identiteto tako, kot jo čuti in razume sama.

P

  • Panseksualnost

    (angl. pansexuality) je spolna in/ali romantična privlačnost do oseb vseh spolov oz. ne glede na spol. Panseksualnost se lahko uvršča pod krovni termin bi+ ali pa se jo razume kot samostojno spolno/romantično privlačnost. Kot biseksualnost ima tudi panseksualnost mnogo načinov razumevanja, saj jo panseksualne osebe lahko razumejo in doživljajo vsaka na na svoj način.

  • Panspolnost

    (angl. pangender) je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira s spolnima identitetama v binarnem spolnem sistemu, temveč se identificira kot nekdo, ki ima mnoge ali vse spolne identitete. Izraz panspolnost je vsebinsko podoben izrazu kvirspolnost.

  • Pass-ati/ pass-anje

    (angl. “passing”, “to pass”) pomeni način, kako druge osebe prepoznajo spolno identiteto transspolne osebe. Če torej oseba “pass-a”, je videna kot cis oseba spola, s katerim se identificira. Za feminine AMAB osebe tako ponavadi “pass-ati” pomeni, da jih ljudje vidijo oz berejo kot ženske oz kot ženstvene osebe. Za AFAB trans osebe pa pogosto to pomeni, da so videne kot moški oziroma kot maskuline_i.

  • Podčrtaj

    uporabljamo pri slovnično zaznamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem “ženska − moški”. V nasprotju s poševnico (/), ki še vedno predstavlja samo dve možnosti in s tem binarno delitev, podčrtaj povezuje obe normirani slovnični obliki, ju ločuje in hkrati med njima ustvarja prazen prostor za projiciranje končnic, ki jih jezikovna norma še ne pozna, bi se pa lahko razvile. Z uporabo podčrtaja presegamo jezikovno normo, ki nam pravi, da je generična oblika moški slovnični spol in da sta spola samo dva. Podčrtaj uporabljamo torej tudi, kadar spolna identiteta/zaimki niso znani ali pa govorimo (o) skupini oseb, katerih spolov ne želimo predvidevati. Pri uporabi podčrtaja praviloma najprej navedemo polno obliko v ženskem slovničnem spolu; obliko v moškem slovničnem spolu, ki je umeščena za podčrtaj, pa zapišemo okrajšano: vabljene_i govorke_ci. Zaradi večje poenotenosti za podčrtajem ne navajamo celotnega obrazila, ampak le spremenljivi končni del; torej: Protestnice_ki so vztrajale_i (NE: Protestnice_niki so vztrajale_li). V nekaterih primerih je obliko v moškem slovničnem spolu smiselno umestiti na prvo mesto, in sicer: kadar ima ničto obrazilo (aktivist_ka; delujoč_a) in v primerih, ko pri obliki za ženski slovnični spol pride do izpada polglasnika, npr. pri nekaterih deležnikih na -l (rekel_a) in pri pridevnikih na -en (aktiven_a).

  • Poliamorija

    (angl. polyamory), pogosto skrajšana kot poli, je etična nemonogamija. Poliamorne osebe sklepajo več spolnih in/ali romantičnih razmerij z različnimi osebami hkrati, temelj polimarije pa je informirano soglasje vseh vključenih. Osnovne vrednote poliamorije so iskrenost, odprta komunikacija, integriteta in predanost. Osebe so lahko poliamorne ne glede na njihov spol.

  • Poliseksualnost

    (angl. polysexuality) je spolna in/ali romantična privlačnost do oseb več kot enega spola oz. spolnega izraza, ne pa (nujno) vseh. Poliseksualnost, tako kot biseksualnost in panseksualnost, predstavlja spolno in/ali romantično privlačnost do oseb več kot enega spola, vsaka poliseksualna oseba pa poliseksualnost doživlja na svoj način. Poliseksualnost ni enaka poliamoriji.

  • Potrditev spola

    (angl. gender confirmation) je proces, kjer oseba prehaja med spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, k njej lastnemu spolu in spolnemu izrazu. Potrditev spola poteka s hormonsko terapijo, operativnimi posegi in drugimi medicinsko podprtimi postopki. Odločitve o izbiri vrste posega sprejemajo osebe same, zanje ni napisanih pravil in se pri različnih osebah pojavljajo v različnih zaporedjih in obsegih.

  • Privilegij

    (angl. privilege) je posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju ali skupini poseben, boljši položaj. Na podlagi privilegija se izoblikujejo družbeni normativi in hierarhije.

S

  • Samoidentifikacija

    (angl. self-determination) ali samoopredelitev pomeni avtonomno (pre)oblikovanje in (ne)definiranje svoje spolne identitete, in je pravica vsake_ga posameznice_ka.

  • Socialna oz. družbena tranzicija

    (angl. social transition) lahko vključuje menjavo osebnih zaimkov, izbor novega imena z uradno spremembo imena ali ne, spremembo v načinu oblačenja, frizure, pričetek uporabe različnih pripomočkov za lajšanje spolne disforije (npr. binder, packer, tucking spodnje perilo, lasulja, itd.), spremenjen način, kako ima oseba spolne odnose, trening glasu z namenom spremembe višine glasu, spremembo uradnega podatka o spolu v matičnem registru in osebnih dokumentih (ta proces se imenuje pravno priznanje spola) in mnogo drugega. Nekaterim trans osebam, ki si ne želijo medicinske tranzicije ali vanjo iz drugih razlogov ne vstopajo, socialna tranzicija predstavlja pomemben način, kako potrditi svojo spolno identiteto.

  • Spol, pripisan ob rojstvu

    (angl. gender assigned at birth) je spol, ki je določen takoj ob rojstvu na osnovi videza zunanjih genitalij ter klasificira in definira spol novorojenčice_ka. Medicina in biologija namreč definirata, kategorizirata, raziskujeta ter analizirata spol(e) ter osebam pripisujeta spol izključno na osnovi telesnih značilnosti, ne da bi upoštevali samoidentifikacijo. Na osnovi spola, pripisanega ob rojstvu, se od vseh ljudi pričakuje samoumevno sprejemanje spolne identitete, spolnega izraza in tudi spolnih vlog, ki temu spolu pritičejo na podlagi družbenih normativov, kar pravzaprav pomeni, da družba predvideva in pričakuje, da so vse osebe cisspolne oz. nobena oseba ni transspolna.

  • Spolna fluidnost

    (angl. genderfluid) je spolna identiteta, pri kateri osebe čutijo, da je njihova spolna identiteta fluidna. To pomeni, da se njihova spolna identiteta spreminja, da ni statična, temveč prehaja med dvema ali več spolnimi identitetami. Spremembe med različnimi spolnimi identitetami lahko osebe občutijo bodisi od danes na jutri bodisi na več mesecev, na spremembe lahko vpliva tudi situacija ipd. Vsaka spolno fluidna oseba spolno fluidnost občuti po svoje.

  • Spolna identiteta

    (angl. gender identity) je posamezničino_kovo notranje in osebno doživljanje lastnega spola – to se lahko ujema ali ne ujema s pričakovanji in na zunaj razpoznavnimi spolnimi značilnostmi. Tako se spolna identiteta osebe lahko ujema z družbeno določeno spolno identiteto (je torej cisspolna) ali pa se z njo ne ujema (torej je oseba transspolna). Transspolnost zajema vse spolne identitete, ki so osnovane in/ali preoblikovane v skladu s posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe.[1]

    Primer:
    Matejeva spolna identiteta je moška, kljub temu da mu je bil ob rojstvu pripisan ženski spol.

  • Spolna nenormativnost

    (angl. gender nonconforming, gender variant) predstavlja stopnjo neujemanja oz. neusklajenosti med doživljanjem in izražanjem lastne spolne identitete ter družbenimi normami, pričakovanji in zahtevami za spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, in s tem povezane spolne vloge ter spolni izraz. Spolna nenormativnost predstavlja vse neusklajenosti med družbenimi normami za spola znotraj binarnega spolnega sistema ter dejanskim obstojem in izražanjem vseh spolov.

    Primer:
    Jure ne čuti svojega spola na način, ki bi se ga dalo opisati kot »moški« ali »ženski«, in ne vidi potrebe po tem, da bi se npr. vedel_a ali oblačil_a v skladu s spolnimi vlogami ali pričakovanji.

  • Spolne vloge

    (angl. gender roles) so družbeno določeni in predpisani vzorci vedenja, ki v družbi veljajo za moške in ženske, temeljijo pa na heteronormativnosti (predvidevanje, da so in morajo biti vse osebe heteroseksualne) in patriarhatu, kar daje moškim večjo moč in njihovim vlogam večjo težo.

    Primera:
    Velikokrat od deklic pričakujemo, da znajo skrbeti za mlajše sorojenke_ce, in, da jih skrb za otroke tudi zanima in veseli. Od dečkov to pričakujemo zelo redko in nas, če skrbijo za mlajše otroke, to bolj preseneča.

    Zdi se nam običajno, da se dečki večkrat pretepajo s sošolci in to razumemo kot nekoliko bolj nasilno igro; ko se med seboj pretepajo deklice, so hitreje videne kot problematične.

  • Spolni izraz

    (angl. gender expression) je vidna predstavitev lastne spolne identitete. Lahko se uresničuje z oblačili, ličili, frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, držo, mimiko … Spolni izraz lahko izraža tako ujemanje kot neujemanje z izrazom, ki je pričakovan glede na spolne norme in vloge.

    Primer:
    Klara rada nosi oblačila s »fantovskega« oddelka in se skoraj nikoli ne liči, čeprav njena družina želi, da bi se oblačila in vedla bolj »ženstveno«.

  • Spolni znaki oz. spolne karakteristike

    (angl. sex characteristics) so prirojene variacije značilnosti, ki so med posameznicami_ki različne: notranje in/ali zunanje genitalije, kromosomi in/ali hormonska zgradba, in se lahko ujemajo ali (v primerih interspolnih oseb) ne ujemajo z družbenimi in medicinskimi pričakovanji. Enako velja za mišično maso, poraščenost ali telesno višino, če izpostavimo le nekatere izmed njih. Kljub temu da se z variacijami spolnih značilnosti rodimo, le-te niso nujno vidne že ob rojstvu. Telesa interspolnih oseb lahko dobijo interspolen videz pred rojstvom, ob rojstvu, v otroštvu, v puberteti ali v odraslosti.

  • Spolno delo

    (angl. sex work) je tržna dejavnost med odraslimi osebami vseh spolov, kjer so vse vključene osebe privolile v izmenjavo spolnih odnosov ali spolnih uslug v zameno za denar ali druge monetarne ali materialne dobrine. Spolno delo temelji na medsebojnem privoljenju in je jasno ločeno od trgovine z ljudmi. Temelji spolnega dela so prepoznavanje dejavnosti kot dela, ki naj bo urejeno v skladu s človekovimi in delavskimi pravicami, zavzemanje za dekriminalizacijo spolnega dela in nasprotovanje vsem oblikam kriminalizacije vseh vpletenih strank.

  • Standardi zdravstvene oskrbe za transspolne, transseksualne in spolno nenormative osebe

    (verzija VII, 2012) so smernice za delo s transspolnimi, transseksualnimi in sspolno nenormativimi osebami, ki jih izdaja Svetovna profesionalna organizacija za zdravje transspolnih oseb (WPATH – World Professional Association for Transgender Health). Trenutno (2021) so v pripravi nove smernice, ki bodo izdane v VIII izdaji. Dokler niso izdane se uporabljajo standardi oskrbe VII.

  • Stealth/prikrito

    (angl. stealth): v kontekstu transspolne skupnosti biti stealth/živeti stealth oz. prikrito pomeni, da oseba v celoti živi svojo spolno identiteto kot da je to spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, in z nikomer ne deli informacij glede svoje preteklosti ali dejstva, da je opravil_a tranzicijo. Nekatere osebe v celoti spremenijo svoje življenje, se preselijo in začnejo življenje znova, ne da bi kdorkoli vedel, da so opravile_i tranzicijo. Nasprotje od biti stealth oz. prikrit_a je biti razkrit_a.

T

  • Trans femme osebe

    (angl. trans femme/feminine persons), so osebe, ki jim je bil ob rojstvu pripisan moški spol ter obstajajo na femininem delu spektra transspolnosti. Lahko so nebinarne ženstvene osebe raznih spolnih identitet ali pa transspolne ženske.

  • Transfobija

    (angl. transphobia): agresivna vedenja, sovraštvo do oseb, ki ne ustrezajo pričakovanjem glede spolnih norm, posebej transspolnim osebam, strah pred njimi in prepričanja, povezana z njimi. Transfobija temelji na predsodkih, stereotipih, gnusu in sovraštvu, še posebej do tistih oseb, ki svojega spola ne izražajo v skladu s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu.

    Primera:
    Sofii, medtem ko hodi po ulici, skupina mladih moških namenja neprimerne opazke glede njenega telesa, sprašujejo jo, kakšne genitalije ima in podobno.

    Do Bora so se po tem, ko se je v službi razkril kot trans moški, začeli kolegi vesti drugače, nekateri se ga izogibajo, nekateri pa mu dajejo zelo jasno vedeti, da se ne strinjajo z njim in z njegovim procesom tranzicije.

  • Transmizoginija

    (angl. trans-misogyny) je mizoginija (sovraštvo do žensk), ki je usmerjena proti transspolnim ženskam, ki so tako dvojno diskriminirane: kot transspolne osebe in kot ženske. Mizoginija je sovraštvo do žensk, nezaupanje ali prepričanje, da so ženske manjvredne, in posledično lahko spodbuja sovražno ali nasilno vedenje. Ženskost in ženstvenost veljata za manjvredni glede na moškost in možatost. Mizoginija obstaja kot neizogibna posledica patriarhata, kjer se ženske oziroma vse, kar je pojmovano kot žensko in ženstveno, dojema kot manjvredno. Lahko je bolj ali manj očitna, neposredna oz. posredna.

    Primer:
    Brina je trans ženska in je na javnih mestih, v šoli, v službi, tudi znotraj LGBT+ skupnosti doživela veliko spolnega nadlegovanja – neprimerne komentarje, vsiljiva vprašanja, neželene dotike, žaljenje in še veliko več.

  • Transspolna oseba, trans oseba

    (angl. transgender person) je oseba, katere spolna identiteta ni cisspolna; pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira. Transspolna oseba doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in identiteto, ki ji jo je pripisala družba. Transspolne osebe lahko svoje telo in zunanji videz prilagajajo svoji spolni identiteti oziroma si tega želijo ali pa na nujnost take prilagoditve ne pristajajo. Četudi oseba sodi v definicijo transspolnosti, ni nujno, da se tudi identificira kot transspolna oseba, zato je pomembno, da se identitete nikomur ne pripisuje, temveč se z osebami in o njih govori izključno z uporabo izrazov, ki jih osebe uporabljajo zase.

    Primera:
    Tjaša je transspolna oseba. Njena spolna identiteta je ženska. Ob rojstvu ji je bil pripisan moški spol.

    Maja je trans ženska. Vidova spolna identiteta je nebinarna, tj. Vid se ne identificira ne kot moški ne kot ženska. Ob rojstvu ji_mu je bil pripisan moški spol.

  • Transspolnost

    (angl. transgender) je krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na neujemanju spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Transspolnost zajema vse spolne identitete, ki so osnovane na posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe in/ali preoblikovane v skladu z njimi. Latinska predpona trans- pomeni ‘preko’, ‘onkraj’ ali ‘na drugi strani’. Transspolnost je spolna identiteta, ki presega cisspolnost, saj transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega spola in iz tega izhajajoče spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo. Sem sodijo različne identitete: transspolne ženske in moški, nebinarne osebe (osebe, ki se ne identificirajo kot moški ali ženske), aspolne osebe, transseksualne osebe,[2] kvirspolne osebe, spolno fluidne osebe, kralji_ce preobleke, transvestitke_i [3] itd.

  • Transvestit_ka

    (angl. transvestite) je oseba, ki se preoblači v oblačila, ki so po družbenih normah pripisane osebam drugega spola, kot je oseba sama ali kot je osebi bilo pripisano ob rojstvu. Razlogi zakaj se oseba preoblači so mnogi, med njimi so lahko želje po drugačnem spolnem izražanju, zabava, subverzivnost, seksualna gratifikacija / privlačnost itd. Travestiti_ke lahko začnejo proces prilagoditve spola, ali pa svojo spolno identiteto in spolni izraz izražajo zgolj s preoblačenjem.

  • Tranzicija

    (angl. transition) je proces, kjer transspolna oseba spremeni razne stvari na oz. o sebi, da ji je lažje in bolj udobno živeti. Namen tranzicije je, da se oseba spremeni tako, da bo bolj v skladu s svojimi željami in pričakovanji glede videza, načinov izražanja in vključenosti v družbo, ki jih pripisuje določenemu spolu. Načinov, kako narediti tranzicijo, je toliko kot je trans oseb. Tranzicija je proces, kjer oseba naredi prehod iz spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, v spol, ki ga čuti kot sebi lastnega. Zelo pogosto se dogaja, da se transspolnost enači z medicinsko tranzicijo in domneva, da vse trans osebe želijo tudi s hormonsko terapijo in medicinskimi posegi potrditi svojo spolno identiteto. Pogosto se domneva, da gre za enosmeren proces, ki se mora zgoditi v celoti, da bi bila oseba srečna. To pa še zdaleč ni tako.

    Samo in izključno trans oseba sama je tista, ki naj odloča o svojih potrebah in željah po tranziciji. Nihče drug, ne starši, partnerke_ji, zdravnice_ki, prijatelji_ce, učitelji_ce itd. nima pravice ali avtoritete določati ali trans oseba potrebuje in želi v tranzicijo. Nekatere izmed naštetih skupin oseb imajo vpliv na to, v kolikšni meri in času je osebam omogočen dostop do procesov, postopkov in sprememb v tranziciji, nihče od njih pa nima pravice v imenu trans osebe povedati ali oseba potrebuje in želi tranzicijo in kakšne točno potrebe ima glede svoje tranzicije.

    Potrebo oz. željo po tranziciji imajo lahko trans osebe vseh transspolnih identitet, torej trans ženske, trans moški in nebinarne oseb. Potreba po tranziciji izhaja iz doživljanja spolne disforije in/ali socialne disforije, katero lahko doživljajo vse osebe, ki se nahajajo na spektru transspolnosti, tudi nebinarne. Nebinarne osebe so lahko trans feminine ali trans maskuline in si posledično lahko želijo sprememb, kjer bo njihov videz in način izražanja v družbi v skladu s tem, kar je v družbi prepoznano kot ženstveno ali moško. Dejstvo, da nebinarna oseba vstopi v tranzicijo, sploh medicinsko, ne pomeni, da ni več nebinarna – prav nasprotno; oseba se je odločila, da bo tudi s tranzicijo potrdila svojo nebinarno identiteto. Mišljenje, da nebinarne osebe ne želijo tranzicije, je zastarelo in predvsem ni v skladu z živetimi realnostmi nebinarnih oseb tako v Sloveniji kot po svetu.

    Prav tako potreba oz. želja po tranziciji ni omejena s katero drugo osebno okoliščino osebe. Potrebo po tranziciji imajo tako lahko osebe vseh starosti, spolnih usmerjenosti, ras in etničnih pripadnosti, družbenih razredov, telesnih oblik, nevroraznolike osebe, osebe z raznimi telesnimi oviranostmi, in drugih osebnih okoliščin. Žal pa je tako, da določene osebne okoliščine lahko vplivajo na dostop do telesnih procesov in posegov okviru medicinske tranzicije.

    Tranzicijo splošno delimo na dve področji; medicinsko in socialno.

    Tranzicija tako lahko pomeni začetek javnega življenja v lastnem spolu (zasebno je oseba morda že tako živela), psihološko/psihiatrično oceno, hormonsko terapijo, nadgradnjo ali izgradnjo sekundarnih spolnih značilnosti ter kirurške posege za potrditev spola. Tranzicija lahko vključuje tudi izbor novega imena ter proces pravnega priznanja spola (v državah, kjer je to dovoljeno in v vnaprej določenih okvirih), torej pridobitev novih osebnih dokumentov z novim imenom in s pravilnim spolnim identifikatorjem. Tranzicija lahko vključuje vse zgoraj navedene postopke in posege, vendar to ni nujno – o poteku tranzicije odloča vsaka transspolna oseba zase.

  • Tucking

    je metoda, ki jo prakticirajo AMAB osebe (osebe, ki jim je bil ob rojstvu pripisan moški spol), da se genitalje ne vidijo/čutijo pod oblekami. Tucking je lahko pomembna stvar, če osebe želijo “pass-ati” ali/in za lajšanje spolne disforije. Nekatere trans ženske tuck-ajo vsak dan, nekatere občasno, seveda pa nekatere AMAB trans osebe tudi ne čutijo potrebe po tucking-u. Najbolj poznan način tucking-a je naslednji: penis se povleče nazaj med nogami proti anusu, hkrati pa se testise potisne v dimeljski kanal. Več v prispevku o tucking-u.

W

  • WPATH

    je Svetovna profesionalna organizacija za zdravje transspolnih oseb (World Professional Association for Transgender Health), ki je nekoč bila poznana pod imenom Mednarodno združenje za spolno disforijo Harry Benjamin (The Harry Benjamin International Gender Dysphoria Association).

[1] Pojem spolne identitete se pogosto zamenjuje s spolno usmerjenostjo (tudi seksualna identiteta), vendar pa gre za različni in medsebojno ločeni osebni okoliščini; spolna usmerjenost izraža seksuano in/ali romantično privlačnost posameznice_ka, pri čemer spolna usmerjenost opisuje seksualne in/ali romantične privlačnosti do ene ali več oseb. Spolna identiteta pa predstavlja osebno doživljanje lastnega spola in ne izraža korelaciji z drugimi osebami.

[2] Transseksualnost je zastarel in nespoštljiv termin in uporabi le-tega se aktivistke_i za človekove pravice transspolnih oseb izogibamo. Transseksualnost se bolj kot na samoidentifikacijo in avtonomijo lastne spolne identitete osredinja na telo in vzpostavlja normativ, da je spol osebe legitimen zgolj in izključno takrat, kadar je ta potrjen tudi na telesni ravni (s hormonsko terapijo in/ali operacijami za potrditev spolne identitete), to pa izključuje velik del transspolnih oseb, ki v medicinsko tranzicijo ne želijo in/ali ne morejo vstopati. Zelo pomembno je, da ob tem poudarimo, da nima nihče pravice delegitimirati izkušnje ter izrazov, ki jih oseba uporablja zase, tako tudi ne izraza transseksualna oseba ali transseksualec_ka, kadar ga določena oseba uporablja zase. S soglasjem te osebe lahko zanj_o termin uporabljamo, vendar pa je pomembna pazljivost, da se termin ne razširja in posplošuje na vse transspolne in cisspolno nenormativne osebe.

[3] Kralji_ce preobleke in transvestitke_i se lahko identificiriajo kot transspolne osebe ali pa tudi ne. Prav zato, ker se nekatere_i izmed njih identificirajo kot transspolne osebe, se jih vključuje v krovni termin transspolnosti.