Pravno priznanje spola

“Kako si lahko uredim nove dokumente?”

Kako urediti spremembo podatka o spolu v uradnih dokumentih

V Sloveniji lahko osebe, ki želijo spremeniti podatek o spolu v svojih uradnih dokumentih, oddajo vlogo za vpis spremembe podatka o spolu preko obrazca na strani eUprave.

Obstajata dve vlogi za vpis spremembe podatka o spolu: 
VLOGA ZA POLNOLETNE OSEBE
VLOGA ZA MLADOLETNE OSEBE 

Uradni podatek o spolu v osebnih dokumentih lahko spremenijo osebe, ki pridobijo potrdilo o tem, da so spremenile spol s strani zdravstvene ustanove. Ob vložiti vloge za vpis spremembe podatka o spolu je treba predložiti potrdilo zdravnice_ka, ki vsebuje točno napisan stavek “Oseba je spremenila spol.”
V praksi to potrdilo izdajata dr. Irena Rahne Otorepec in dr. Peter Zajc, psihiatra_inji, ki delujeta v okviru Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete.

Mladoletne osebe morajo poleg potrdila o tem, da so spremenile spol zahtevku za vpis spremembe podatka o spolu dodati še soglasje obeh staršev. Mladoletne osebe, ki poleg podatka o spolu želijo spremeniti tudi osebno ime, lahko vlogo oddajo le osebno na upravni enoti v kraju, kjer imajo urejeno stalno prebivališče. 

Pri spremembi spolnega identifikatorja se spremeni tudi enotna matična številka občana_ke (EMŠO).

Na voljo sta zgolj uradni spremembi iz ženskega v moški spol ter iz moškega v ženski spol, spolno nevtralna možnost za nebinarne osebe ne obstaja. V primeru, da ste nebinarna oseba, ampak želite uradni podatek spola spremeniti iz ženskega v moškega ali iz moškega v ženskega, je to omogočeno.  

Vlogo za vpis spremembe podatka o spolu lahko polnoletne osebe vložijo na eUpravi ali upravni enoti v kraju, ker ima oseba urejeno stalno prebivališče, saj je to v skladu s krajevno pristojnostjo, več informacij o tem dobite tukaj.
Prav tako je vlogo oddati na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. 

Priporočamo, da si preberete Priporočila za izdajo potrdila, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol, saj vsebujejo točne informacije o tem, kakšno potrdilo se potrebuje pred odhodom na upravno enoto.

“Kaj sploh je menjava dokumentov?”

Kaj je pravno priznanje spola

Pravno priznanje spola je postopek spremembe uradnih podatkov o spolu ter ponavadi tudi imena v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Podatek o spolu se torej spremeni na rojstnem listu ter osebnih dokumentih, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, bančne kartice, itd.

Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posamezničini_kovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola.
Samoidentifikacija v praksi deluje tako, da oseba pred uradnim organom npr. notarko_jem, sodnico_kom itd., ki ga določa zakon, ki ureja pravno priznanje spola, izreče svojo spolno identiteto, organ pa to dejstvo zgolj potrdi ter o tem izda uradno potrdilo. Organ nima nobene pristojnosti zanikati samoidentifikacije osebe ali pa od osebe zahtevati dodatna dokazila.

Idealen postopek naj bi bil preprosto in hitro administrativno opravilo, temelječ na samoidentifikaciji osebe, ki potrebuje pravno priznanje svojega spola.
Tak postopek pravnega priznanja spola je reverzibilen, saj ni pogojen z ireverzibilnimi medicinskimi posegi. Tako je dostopen tudi osebam, ki ne želijo potrditi svojega spola na telesni ravni z medicinskimi posegi, in osebam, pri katerih ti posegi niso mogoči, npr. zaradi določenih kroničnih bolezni in stanj.

Želiš več informacij?
Najdeš jih v naši publikaciji:
Pravno priznanje spola v Sloveniji: Smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb

Pravno priznanje spola je pomembno, saj posameznicam_kom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom – ob rojstvu jim je namreč bil pripisan napačen spol. Brez pravnega priznanja spola so transspolnim osebam onemogočeni vsakodnevni opravki, kot so dvig priporočene pošiljke, odprtje bančnega računa ali uporaba poimenske vozovnice za javne prevoze. Transspolne osebe se zelo pogosto soočajo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolni izraz ne ujemata z uradnim spolom, ki je zaveden na osebnih in drugih dokumentih. Med posledicami tega so deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente in/ali pa so prisiljene v razkritje svoje spolne identitete, čeprav si tega niso v dani situaciji želele. To krši njihovo človekovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije in nasilja. Dokumenti o opravljenih izobraževanjih in preteklih zaposlitvah, ki ne izražajo spola, ki je transspolnim osebam lasten in v njem živijo, so pogostokrat razlog za nevključevanje v izobraževanje in/ali brezposelnost transspolnih oseb.

“Kako je menjava dokumentov urejena v Sloveniji?”

Pravna ureditev možnosti spremembe uradnega podatka o spolu v Sloveniji

Na dokumentih lahko zamenjaš svoje osebno ime (ime, priimek ali oboje hkrati) in uradni podatek o spolu. Za spremembo osebnega imena ne potrebuješ priporočilnega pisma psihiatra_inje, za spremembo podatka o spolu pa ga potrebuješ.

Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe.

V Sloveniji je pravno priznanje spola urejeno v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki ga udejanja Ministrstvo za notranje zadeve.

  1. člen pravilnika, imenovan sprememba spola, pravi:

»Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register, mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.«

Pravilnik uporablja dikcijo sprememba spola, ki pa je zastarela in nespoštljiva. Termin sprememba spola ima namreč konotacijo, da je nek dogodek (v tem primeru spremembna uradnega podatka o spolu, sicer tudi začetek jemanja hormonske terapije ali najpogosteje operacije genitalij) tisti, ki spremeni spol – v resnici pa transspolne osebe ne spreminjajo svojega spola, temveč samo na raznolike načine potrjujemo svoj dejanski spol in s tem koregiramo napačen spol, ki nam je bil pripisan ob rojstvu.

Nujen element je dikcija iz omenjenega 37. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru: Oseba je spremenila spol.

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši več človekovih pravic, in sicer pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba na upravno enoto, kjer odda vlogo za spremembo podatka o spolu, dostaviti potrdilo pristojne_ga zdravnice_ka ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Hkrati pa pravilnik ne opredeljuje, kdo je pristojna_en zdravnica_ik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni.

Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater_inja. Praksa kaže, da je pristojen zdravnik_ca v večini primerov psihiatrinja_er iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Torej je za spremembo spola glede na zakonodajo in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete. Tukaj gre za direktno patologizacijo osebne okoliščine spolne identitete.

VLOGA ZA SPREMEMBO PODATKA O SPOLU

Julija 2021 je eUprava izdala obrazec za vlogo za vpis podatka o spolu, ki ga je poleg potrdila pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnice_ka, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol, predložiti upravni enoti ob vložitvi zahtevka za spremembo podatka o spolu.

Obstajata dve vlogi za vpis spremembe podatka o spolu: 
VLOGA ZA POLNOLETNE OSEBE
VLOGA ZA MLADOLETNE OSEBE 

Mladoletne osebe morajo poleg potrdila o tem, da so spremenile spol zahtevku za vpis spremembe podatka o spolu dodati še soglasje obeh staršev. 

Vlogo se lahko poda tudi na zapisnik. To pomeni, da oseba ob prihodu na upravno enoto zaprosi za srečanje za matičarko_jem na štiri oči, pri čemer se lahko zgodi, da se bo matičar_ka najprej dogovorila za termin podaje vloge na zapisnik.

Odobrena vloga za spremembo podatka o spolu je osnova, na podlagi katere lahko zaprosiš za izdajo novih osebnih identifikacijskih dokumentov in drugih dokumentov (bančne kartice, vozniško dovoljenje, študentska izkaznica, itd.)

Ob spremembi podatka o spolu se osebi spremeni tudi EMŠO (enotna matična številka občana_ke), in sicer tako, da ni vidno da se je EMŠO spremenil. To v praksi pomeni, da v primeru, ko bi neka uradna oseba pogledala v sistem in vpisala tvoj (nov) EMŠO, osebi ne bi bilo razvidno, da se je le-ta spremenil. 

Stroški spremembe podatka o spolu ter imena in/ali priimka

Po spremembi uradnega podatka o spolu si in/ali osebnega imena in/ali priimka si je oseba sama odgovorna, da spremeni svoje osebne dokumente in posodobi svoje podatke na različnih mestih. Obe omenjeni spremembi sta z odločbo vpisani tudi v Centralni register prebivalstva, kar pomeni, da se podatki posodobijo na Upravni enoti, na Finančni upravi Republike Slovenije in tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kljub temu je potrebno na ZZZS zaprositi za novo kartico in svoje podatke posodobiti tudi na drugih mestih (npr. banka, knjižnica, karta za avtobus/vlak, študentski boni, študentski servis ipd.).

dokument cena www
vloga za vpis spremembe podatka o spolu – upravna taksa za spremembo podatka o spolu 22,60 € Za polnoletne: vloga
Za mladoletne: vloga
upravna taksa za spremembo imena 54,90 € O registrih in evidencah
osebna izkaznica 12,06 – 18,86 € O osebnih dokumentih
Vloga za pridobitev
potni list 34,80 – 46,10 € O osebnih dokumentih
Vloga za pridobitev
bančna kartica 0 – 10 € Zahteve za spremembo imena lahko podate samo osebno v poslovalnici banke. Predložiti je potrebno veljaven osebni dokument s sliko, ki izkazuje spremembo.
kreditna kartica 0 – 15 €
kartica zdravstvenega zavarovanja 3,51 € Vloga za pridobitev
davčna številka / nekaj dni po izvedeni uradni spremembi se na FURS oglasiš po potrdilo z novimi podatki
podaljšanje vozniškega dovoljenja – mladi voznik_ca 7,77 € Vloga za pridobitev
podaljšanje vozniškega dovoljenja 15,07 € Vloga za pridobitev
vozniško dovoljenje – izdaja, zamenjava tujega ter vpis v dodatne kategorije 21,37 € Vloga za pridobitev
Pomembna informacija za vse transspolne moške in/ali trans maskuline nebinarne osebe

Si transspolni fant/moški ali trans maskulina nebinarna oseba, ki je opravila pravno priznanje spola in imaš sedaj v osebnih dokumentih naveden moški spol?

Želimo ti sporočiti, da se ob spremembi uradnega podatka o spolu in posledično spremembi številke EMŠO, izpadel_a iz centralnega populacijskega registra (CRP). Transspolne osebe, ki imajo maternični vrat in/ali prsi, ter imajo v CRP uradno oznako za moški spol, vabil na preventivne zdravstvene programe ne prejemajo.

Vabimo te torej, da redno spremljaš svojo udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih ter se na preglede naročiš preko svojih izbranih ginekologinj_ov in/ali osebnih zdravnic_kov.

Več informacij

“Kaj pa, če želim spremeniti samo ime?”

Sprememba imena in/ali priimka

Sprememba imena in/ali priimka v osebnih dokumentih je urejena v  Zakonu o osebnem imenu.

Pri spremembi osebnega imena je ključen pravni akt Zakon o osebnem imenu, in sicer predvsem 18., 19. in 21. člen zakona. To so členi, ki so navedeni tudi na odločbi matičarja_ke, ko vložiš zahtevo za spremembo osebnega imena. Oseba, ki želi spremeniti ime in/ali priimek v osebnem dokumentu, mora po zakonu o osebnem imenu zaprositi za spremembo na matičnemu registru. Sprememba osebnega imena ni dovoljena osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje ali zoper katerih teče kazenski postopek.

Stroški postopka za spremembo osebnega imena:

Način oddaje vloge Namen Strošek
Elektronsko Prva sprememba osebnega imena 54,40 EUR
Elektronsko Vsaka naslednja sprememba osebnega imena 108,80 EUR
Osebno Prva sprememba osebnega imena 58,90 EUR
Osebno Vsaka naslednja sprememba osebnega imena 113,30 EUR

Vir: eUprava

POLNOLETNE OSEBE

Vlogo za spremembo osebnega imena lahko polnoletne osebe vložijo elektronsko prek portala eUprava ali osebno na katerikoli upravni enoti. Obrazec za elektronsko vlogo in vlogo na upravni enoti ter cenik stroškov postopka.
Polnoletna oseba vlogo vloži sama, vlogi pa je potrebno dodati:

  • potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje) in
  • potrdilo, da oseba ni v kazenskem postopku (izda ga okrožno sodišče stalnega prebivališča).

V primeru, da ti potrdili vlogi nista priloženi, ju pridobi upravna enota sama.

MLADOLETNE OSEBE

Mladoletne osebe lahko vstopijo v postopek spremembe osebnega imena tako, da vlogo v imenu osebe vložijo starši oz. skrbnice_ki mladoletne osebe.

Za spremembo osebnega imena mladoletnih oseb obstajata dve vlogi: 

Kadar starši živijo ločeno, lahko vlogo za spremembo osebnega imena poda starš, pri katerem mladoletna oseba živi, v vsakem primeru pa je potrebno pridobiti soglasje drugega starša. V primeru, da drug starš ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletne osebe, jima sporazumno odločitev pomaga doseči pristojni center za socialno delo. V primeru, da se e starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.

V primeru, da je oseba starejša od devet let, mora tudi mladoletna oseba sama podati soglasje o spremembi osebnega imena.

“Kaj pa v tujini, je tam situacija boljša?”

Trendi v tujini: samoidentifikacija

Vedno več držav ureja pravno priznanje spola na osnovi ene same postavke – samoidentifikacije. To pomeni, da oseba lahko spremeni uradni podatek o spolu v osebnih dokumentih brez kakršnegakolih pogojev kot so pridobitev diagnoze duševnega zdravja, vključenosti v psihiatrično in/ali medicinsko obravnavo, prisilne sterilizacije in/ali ločitve ter drugih invazivnih in nadzornih pogojev.

Samoidentifikacija v praksi deluje tako, da oseba pred uradnim organom npr. notar_ka, sodnik_ca itd., ki ga določa zakon, ki ureja pravno priznanje spola, izreče svojo spolno identiteto, organ pa to dejstvo zgolj potrdi ter o tem izda uradno potrdilo. Organ nima nobene pristojnosti zanikati samoidentifikacije osebe ali pa od osebe zahtevati dodatna dokazila.

Trenutno ima 8 evropskih držav pravno priznanje spola urejeno na osnovi samoidentifikacije. To so Irska, Malta, Danska, Norveška, Belgija, Islandija, Portugalska in Luksemburg.

Transgender Europe – TGEU, krovna organizacija za tematike transspolnosti v Evropi, katere članica je tudi TransAkcija, vsako leto izda zemljevid in indeks pravic transspolnih oseb. Zemljevid prikazuje zakonske zahteve po sterilizaciji in administrativne prakse v zakonodaji, ki urejajo pravno priznanje spola v državah Evrope in Srednje Azije. Indeks pravic transspolnih oseb pa predstavlja podrobnejši pregled stanja v 30 različnih kategorijah.

Indeks pravic transspolnih oseb predstavlja pregled zakonskega stanja na področju enakopravnosti in nediskriminacije na področju spolih identitet in spolnih izrazov in izpostavlja zakonske zahteve pri postopkih priznanja spolnih identitet. 30 kategorij, ki jih obsega indeks se nanaša na 6 širših področij, in sicer na pravno priznanje spola, azil, predsodke/nasilje, nediskriminacijo, zdravstvene storitve in družino.

Interaktiven zemljevid pravic trans oseb: organizacija TGEU je leta 2021 zemljevid predstavila na nov interaktiven način, kjer je mogoče za vsako državo posebej zelo jasno videti katere vse kriterije oz. pravice izpolnjuje in katere trans osebam niso na voljo.

Pravno priznanje spola in človekove pravice transspolnih oseb v Evropi in Srednji Aziji v številkah (2021)

Pravno priznanje spola in človekove pravice transspolnih oseb v Evropi in Srednji Aziji v številkah (2021):

  • 39 – število držav v katerih obstaja postopek pravnega priznanja spola (izmed 54 držav vključenih v analizo),
  • 28 – število držav, ki kot pogoj zahteva pridobitev diagnoze duševnega zdravja,
  • 8 – število držav, ki ureja pravno priznanje spola na osnovi samoidentifikacije,
  • 10 – število držav, ki kot pogoj zahteva sterilizacijo,
  • 2 – število držav, ki v celoti omogoča pravno priznanje spola nebinarnih osebam,
  • 1 – število držav, ki delno omogoča pravno priznanje spola nebinarnih osebam,
  • 2 – število držav, kjer je transspolnost depatologizirana,
  • 1- število držav, kjer je konverzijska terapija na osnovi spolne identitete prepovedana,
  • 23 – število držav, ki omogoča mednarodno zaščito na osnovi spolne identitete,
  • 24 – število držav, ki omogočajo varstvo pred diskriminacijo v zdravstveni oskrbi,
  • 32 – število držav, ki omogočajo varstvo pred diskriminacijo pri zaposlovanju,
  • 27 – število držav, ki omogočajo varstvo pred diskriminacijo pri izobraževanju,
  • 20 – število držav, ki kot pogoj zahtevajo ločitev,
  • 31 – število držav, ki ima starostno omejitev za dostop do pravnega priznanja spola,
  • 4 – število držav, ki pripoznava starševstvo trans starša z binarno spolno identiteto,

Vir: Transgender Europe, 2021

Priporočila Sveta Evrope določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno, kar naj bi zagotavljale vse države članice Sveta Evrope, vključno s Slovenijo.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je aprila 2015 z veliko večino sprejela resolucijo 2048, ki naslavlja človekove pravice transspolnih oseb. Resolucija vključuje sledeče smernice za države članice:

  • prepoved prisilne sterilizacije, medicinskih posegov in/ali diagnoz s področja duševnega zdravja kot pogojev za pravno priznanje spola.
  • vključevanje transspolnih oseb v protidiskriminacijsko zakonodajo in zakonodajo, ki ureja zločine iz sovraštva,
  • oblikovanje pravnega prepoznanja tretjega spola za osebe, ki to želijo,
  • zagotavljanje najboljših interesov za otroke v vseh primerih, ki zadevajo (tudi) otroke,
  • zdravstvene storitve za transspolne osebe naj postanejo dostopne vsem (tudi transspolnim otrokom), dostop pa naj bo omogočen brez pridobitve diagnoz duševnega zdravja po državnih ali mednarodnih klasifikacijah,
  • proaktivno vključevanje v informiranje, osveščanje in izobraževanje, predvsem za profesionalne in strokovne skupine, ki so kakorkoli vključene v delo s transspolnimi osebami.

Evropska komisija je za področje transspolnosti izrazila pomembno stališče, in sicer, da so vse transspolne osebe zaščitene proti diskriminaciji. Pri Evropski komisiji pravijo, da mora biti obstoječa evropska zakonodaja za boj proti diskriminaciji na podlagi spola interpretirana na način, da se z njo proti diskriminaciji zaščitene vse transspolne osebe. Te zaenkrat niso posebej omenjene v evropski zakonodaji o enakopravnosti, čeravno naj bi se načelo o enaki obravnavi ne glede na spol nanašalo tudi na diskriminacijo na podlagi potrditve spola. V novem poročilu pa Komisija pravi, da mora biti obravnavana tudi diskriminacija na podlagi spolne identitete.

Depatologizacija transspolnosti

Maja 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija – World Health Organization (WHO) sprejela reformo ICD 11 -Mednarodne klasifikacije bolezni 11, ki je transspolnost odstranila iz področja duševnih bolezni. Nekdanjo diagnozo »transseksualizem« bo tako zamenjala diagnoza »spolna neskladnost med mladostnicami_ki in odraslimi«, ki bo po novem uvrščena v poglavje »Stanja povezana s spolnim zdravjem.«

Celovita depatologizacija vključuje dejstvo, da je potrebno v celoti odstraniti psihiatrično-medicinske klasifikacije transspolnosti kot tudi gatekeeping s strani zdravstvenih inštitucij glede procesov pravnega priznanja spola. Od držav članic je odvisno, kako bodo implementirale sprejeto reformo.