Miti in dejstva o hormonski terapiji s testosteronom* - Transfeministična iniciativa TransAkcija

*Hormonska terapija s testosteronom je oblika spolno potrjujoče zdravstvene oskrbe za trans moške in transmaskuline osebe oziroma za vse osebe (trans ali cisspolne), ki naravno ne proizvedejo dovolj testosterona.

Pri svojem delu se pogosto srečujemo z napačnimi predpostavkami glede postopkov medicinske tranzicije, med katerimi je prav hormonska terapija običajno med temami, ki jih spremlja velika količina dezinformacij.

Zaradi izrazite stigme v področju medicinske tranzicije in družbeni fantomizaciji hormonske terapije se ob ustvarjanju velike količine napačnih informacij te pogosto prenesejo in razširijo tudi znotraj trans skupnosti. To lahko privede do tveganj za osebe v postopkih medicinske tranzicije, za katere je sicer ključnega pomena, da so o svojem zdravljenju podrobno in ustrezno obveščene. Kateri so torej nekateri pogosti miti o hormonski terapiji s testosteronom in kaj dejansko drži?

MIT: Testosteron sproži jezno in nasilno vedenje.

DEJSTVA: Po nekaterih študijah se je pri ljudeh z agresivnejšim vedenjem ugotovilo višjo raven testosterona, raven tega pa se v telesu poveča tudi med agresivnimi športi. Kljub ugotovljenim povezavam med tem hormonom in agresivnostjo, pa študije ne potrjujejo, da naj bi slednjo testosteron tudi dejansko sprožal. Pravzaprav študije niso jasno ugotovile, ali naj bi taka vzročna povezava sploh obstajala.

MIT: Testosteron zniža prag bolečine.

DEJSTVA: Medtem ko nekatere manjše študije nakazujejo na vpliv testosterona na doživljanje bolečine, zlasti kronične, pa se spolnih hormonov širše še ni preučevalo v povezavi s toleranco na bolečino. Področje vpliva HRT na transspolne osebe je pretežno neraziskano.

Zaradi menstrualnih krčev se telo pogosto navadi na nek nivo bolečine. Z jemanjem testosterona se cikel pogosto preneha, kar vpliva tudi na spremembe pri doživljanju bolečine v telesu. Brez menstrualnih krčev oseba ni več navajena na tak nivo, s čemer se lahko prag bolečine smotrno zniža.

MIT: Testosteron zavira sposobnost jokanja.

DEJSTVA: Testosteron lahko zavira jok. Ni pa poznane jasne povezave med testosteronom in proizvajanjem solz. Obstajajo študije s cisspolnimi osebami o kemični sestavi solz, ki v obravnavo predlagajo hormon prolaktin, ki spodbuja jok in je pri osebah, ki naravno proizvedejo več estrogena in ne jemljejo testosterona, višji.

MIT: Testosteron vpliva na spolno usmerjenost.

DEJSTVA: Testosteron ne vpliva na spolno usmerjenost, kot tudi sam po sebi ne vpliva na seksualno vedenje. Zaradi vpliva na povečan libido, kot tudi zaradi pogostega učinka zmanjšane disforije, pa obstaja možnost, da bo oseba bolj zainteresirana in investirana v lastno seksualnost, si želela raziskovati odnose z več osebami ter se nasploh počutila udobneje v svojem telesu, kot tudi v intimnih odnosih.

MIT: Testosteron zaustavi možnost zanositve.

DEJSTVA: Testosteron ni kontracepcija. Dokler ima oseba maternico, jajčnike in ovulacijo, lahko zanosi in lahko ovulira tudi, če nima menstruacije. Ob dolgoročnem jemanju testosterona ta zmanjša sposobnost zanositve, redno jemanje pa lahko sčasoma tudi popolnoma zaustavi ovulacijo, toda s tem nikakor ni zajamčeno, da oseba ne bo zanosila. Prav tako obstaja možnost, da bo oseba brez menstruacije nosečnost težje opazila, kar lahko zanjo pomeni večje tveganje.

Ustrezna kontracepcija ob jemanju testosterona je še posebej pomembna, ker testosteron zviša verjetnost potencialnih zapletov z nosečnostjo. Ker testosteron zavira delovanje spolnih hormonov, ki nosečnost omogočajo, lahko to vodi v različna tveganja za tako nosečo osebo kot za plod.

Pomembno se je zavedati tudi, da se mora ob planirani nosečnosti prenehati z jemanjem testosterona tako za nosečo osebo kot za partnerja, ki je z njo v stiku, saj gre za teratogen hormon, ki lahko ima tvegane posledice za zarodek.

MIT: Testosteron poveča tveganje za nastanek raka.

DEJSTVA: Področje je pretežno neraziskano. Obstajajo dokazi, da hormonska terapija za transspolne osebe zmanjšuje tveganje za določene malignome, vključno z rakom dojk. Za natančne ocene, ki bi upoštevale starost in dedno tveganje, ni dovolj podatkov. Še manj je dokazov za najboljšo prakso pri zdravljenju aktivnega ali preteklega raka pri transspolni populaciji.

Za zagotavljanje oskrbe, osredotočene na posameznico_ka, so zato ključnega pomena predvsem klinične izkušnje, multidisciplinarna zdravstvena ekipa in skupno odločanje z bolnico_kom.

MIT: Dolgoročno jemanje testosterona pomeni obvezno histerektomijo.

DEJSTVA: Ta mit je posledica prepričanja, da testosteron viša verjetnost za razvoj raka, zato naj bi bila histerektomija potrebna za znižanje tega tveganja. Testosteron sicer dokazano ne vpliva na verjetnost za nastanek raka na materničnem vratu, zato tudi histerektomija ni obvezna, ne glede na to, kako dolgo oseba jemlje testosteron.

Nekatere osebe, ki jemljejo testosteron, doživljajo bolečine v medeničnem predelu, zato se odločijo za histerektomijo, da bi se teh bolečin znebile. Prav tako se nekatere osebe odločijo za histerektomijo, da bi njihovo telo proizvedlo manj estrogena, in lahko s tem posegom znižajo odmerek testosterona, ki ga potrebujejo.

MIT: Pred zgornjo operacijo je obvezno jemanje testosterona vsaj pol leta.

Zgornjo operacijo lahko opravi kdorkoli, ne glede na hormonsko sestavo. Večina ljudi, ki prestane poseg mastektomije, so cisspolne ženske. Da lahko trans osebe v Sloveniji dostopajo do zgornje operacije v okviru zdravstvenega zavarovanja, pa je pred posegom potrebna obravnava v okviru Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete oz. vstop v medicinsko tranzicijo. Tako kirurgi_nje pred operacijo praviloma zahtevajo priporočilno pismo psihiatra_inje, informacijo o jemanju HRT ali druge sorte dokazilo, da je oseba obravnavana pod diagnozo F64.

Za nekatere osebe, ki pred zgornjo operacijo jemljejo testosteron, lahko ima to tudi pozitivne učinke za sam poseg. Ker se s testosteronom prerazporedi maščoba v telesu in se prsi zmanjšajo, lahko za osebo to omogoči manj invazivno metodo operacije (npr. peri). Testosteron pomaga tudi pri pridobivanju mišične mase, ki lahko pripomore k boljšemu rezultatu operacije. Vse to pa je seveda odvisno od želj in potreb osebe.

MIT: Pred zgornjo operacijo je potrebno prenehati z jemanjem testosterona.

Obstaja možnost, da pred operacijo kirurg_inja zahteva, da oseba preneha z jemanjem testosterona nekaj tednov pred mastektomijo. Razlog za to je, da testosteron poveča verjetnost za strjevanje krvi ter posledično krvne strdke in trombozo. Zadnje študije v področju sicer kažejo, da to ne drži in da ni razloga, da bi osebe prenehale z jemanjem testosterona.

Ključnega pomena je, da se oseba natančno posvetuje s kirurgom_injo o tem, kakšne so njene_gove zahteve in to upošteva. Zelo pomembno je, da je strokovnjak_inja, ki opravlja operativni poseg, ustrezno in čim podrobneje obveščen_a o vseh relevantnih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na sam postopek med operacijo ali v obdobju okrevanja.

MIT: Večji odmerek testosterona pomeni boljše in hitrejše rezultate.

Različna telesa delujejo različno in zato potrebujejo tudi različne odmerke hormonov v okviru hormonske terapije. Kaj je za neko osebo ustrezen odmerek testosterona, je potrebno vedno ugotoviti skupaj s strokovnim osebjem oz. endokrinologom_injo, ki lahko spremlja celostno stanje osebe. Previsok odmerek testosterona lahko ima za telo negativne posledice.

Pomembno je vedeti tudi, da se del testosterona v telesu pretvori v estrogen. To pomeni, da se bo z večjo dozo testosterona zvišal tudi nivo estrogena v telesu, kar pa lahko vpliva na obraten učinek od želenega, saj se lahko zavrejo telesne spremembe ali povzroči vrnitev menstruacije.

MIT: Injekcije testosterona so bolj učinkovite od gela.

Raziskave kažejo, da so vse oblike testosteronske terapije podobno učinkovite in vodijo do enakih rezultatov. Telesne spremembe se bodo z rednim jemanjem HRT zgodile ne glede na to, katera metoda se uporablja.

Nekatere študije kažejo, da lahko način jemanja testosterona vpliva na hitrost sprememb v telesu, saj se telo nekaterih oseb začne hitreje spreminjati z uporabo injekcij. Za nekatere ljudi pa med uporabo gela ali injekcij ni razlike v tem, kako hitro se spremembe zgodijo.

MIT: Testosteron v gelu deluje lokalizirano.

Hormon testosteron se absorbira iz gela v podkožno tkivo, od koder se postopoma sprošča v krvni obtok in s tem prenese po celem telesu. Posledično testosteron ne deluje lokalizirano, ampak enakomerno po celem telesu. Nanašanje gela na specifičen del telesa tako ne bo vplivalo na specifične spremembe na tem delu telesa.

MIT: Jemanje hormonov je nepovraten proces in linearna izkušnja.

Hormonska terapija je izrazito individualna izkušnja in odvisna izključno od osebnih želj in ciljev. Nekatere osebe se odločijo za HRT le za nekaj časa, nekatere skozi dolgoročno jemanje spreminjajo odmerek testosterona in nekatere osebe se odločijo za neprekinjeno jemanje HRT celo življenje. Vse izkušnje so legitimne in predvsem odvisne od tega, kako je postopek za osebo spolno potrjujoč.

Pomembno se je zavedati, da so nekatere spremembe, ki jih povzroči testosteron, ireverzibilne. To pomeni, da bodo ostale tudi, če oseba preneha s HRT, in se ne bodo povrnile v prejšnje stanje. Primera takih sprememb sta npr. sprememba glasu in rast klitorisa. Nekatere spremembe pa so reverzibilne, kar pomeni, da se bodo ob prenehanju HRT sčasoma vrnile v stanje, bolj podobno stanju pred HRT. Takšna primera sta npr. mastnejša koža in poraščenost.