Kaj je detranzicija?
Detranzicija je začasna ali trajna prekinitev socialne, pravne ali medicinske tranzicije trans oseb. To lahko pomeni, da oseba preneha z medicinskimi postopki, spremeni dokumente tako, da odražajo spol pred uradno spremembo, prične znova uporabljati svoje rojstno ime ali spolni izraz, bolj podoben temu pred tranzicijo itd.
Kaj je retranzicija?
Retranzicija običajno opisuje proces ponovne tranzicije trans oseb po detranziciji. To pomeni, da lahko ponovno prične z medicinskimi postopki, znova spremeni podatek o spolu v osebnih dokumentih ali prične uporabljati izbrano ime in spolni izraz itd.
Retranzicija pa lahko pomeni tudi, da se obstoječ proces tranzicije za neko osebo spremeni. To se pogosto zgodi, ko se spremeni njeno doživljanje spola.
Na primer, oseba, ki je vstopila v tranzicijo kot trans moški, lahko spozna, da je nebinarna. Ta oseba bo morda prenehala s HRT ali pa privzela bolj feminin spolni izraz, kot del razvijajočega procesa lastne tranzicije.
Kako pogosta je detranzicija?
Ocenjena razširjenost detranzicije se razlikuje glede na definicije in metodologijo, a v splošnem se ugotavlja, da gre za zelo redek pojav. Številke primerov se gibljejo med 0,8% in 9,8%, ob čemer pa imajo mnoge študije majhne vzorce, pogosto ne poročajo o razlogih za detranzicijo in ne vključujejo podatkov o retranziciji.
Za večino oseb (okrog 60%) je detranzicija začasna in ob spremembi življenjske situacije, ki jim omogoča svobodnejši izraz, ponovno vstopijo v tranzicijo.
Kateri so najpogostejši razlogi za detranzicijo?
Razlogi za detranzicijo so različni in pogosto napačno razumljeni. Najpogostejši vzrok so zunanji pritiski. Okrog 40% oseb kot razlog navaja transfobno okolico, vključno s pritiski družine, službe ali verskih in kulturnih skupnosti. 28% oseb izpostavi finančne razloge, 7% pa zdravstvene zaplete.
Študije prav tako pogosto ne zajamejo zakonodajnih sprememb in sistemskih omejitev dostopa do zdravstva kot pogostih razlogov za prisilno detranzicijo, ki so dandanes vse pogostejši.
Obžalovanje tranzicije in detranzicija
Obžalovanje tranzicije je najmanj pogost razlog za detranzicijo. Študije kažejo, da osebe v manj kot 0,5% primerov obžalujejo tranzicijo. Spodnje operacije kot nereverzibilen poseg so npr. med posegi z najnižjimi stopnjami obžalovanja, po študijah pod 1%.
Za primerjavo: 15-26% oseb obžaluje operacije kolena ali kolkov; 15% medicinskih sester v ZDA obžaluje izbiro poklica; med 5 in 17% staršev obžaluje, da so imeli otroke in 25% Američanov v prihodnosti načrtuje odstranitev najmanj enega tatuja.
Pogosti miti o detranziciji
MIT: Detranzicija je pogost pojav.
Ne drži. Študije kažejo, da je detranzicija med trans osebami izjemno redka, obenem pa so razlogi zanjo pogosto napačno interpretirani.
MIT: Glavni razlog za detranzicijo je obžalovanje tranzicije.
Ne drži. Obžalovanje tranzicije je najmanj pogost razlog za detranzicijo – pod 0,5%. Večina oseb je v detranzicijo primorana zaradi zunanjih pritiskov.
MIT: Detranzicija je trajna.
Ne drži. Za večino oseb je detranzicija začasna in ob spremembi okoliščin ali okolja pogosto ponovno vstopijo v tranzicijo.
MIT: Obstaja ena sama izkušnja detranzicije.
Ne drži. Detranzicija, kot tudi razlogi zanjo, se lahko od primera do primera zelo razlikuje. Je kompleksen proces, na katerega vplivajo tako osebni kot družbeni dejavniki.
MIT: Detranzicija je znak duševne nestabilnosti ali patologije.
Ne drži. Detranzicija v nobenem primeru ne kaže na težave z duševnim zdravjem. Najpogosteje se zgodi zaradi zunanjih pritiskov, na katere oseba ne more vplivati. Za marsikoga pa je lahko detranzicija ali retranzicija tudi pozitivna izkušnja razvijajočega raziskovanja spola.
MIT: Detranzicija je dokaz, da je tranzicija nevarna.
Ne drži. Razlogi za detranzicijo neke osebe so tesno povezani z njenimi življenjskimi okoliščinami in notranjim doživljanem, zato teh izkušenj ne gre posploševati na vse trans osebe, ki vstopajo v tranzicijo. Vsaka oseba ima pravico, da dobi podporo in ustrezno oskrbo glede na svoje potrebe.
Viri
Transformering, 2025. Detransitioning, retransitioning and regret.
GenderGP, 2024. How Many People Detransition? A Guide to the Reality Behind Transgender Regrets.
Feigerlova, 2024. Prevalence of detransition in persons seeking gender-affirming hormonal treatments: a systematic review.
Davies et al. 2019. Detransition rates in a national UK Gender Identity Clinic.
Turban et al. 2021. Factors Leading to “Detransition” Among Transgender and Gender Diverse People in the United States: A Mixed-Methods Analysis.
Glintborg et al. 2023. Gender-affirming treatment and mental health diagnoses in Danish transgender persons: a nationwide register-based cohort study.
BACP, 2021. Puberty blockers: whose choice is it, anyway?
Bustos et al. 2021. Regret after Gender-affirmation Surgery: A Systematic Review and Meta-analysis of Prevalence.
Dyrbye et al. 2020. Original Research: An Investigation of Career Choice Regret Among American Nurses.
Cassidy et al. 2023. Decision regret after primary hip and knee replacement surgery.
Advanced Dermatology, 2023. Study: New Statistics Surrounding Tattoo Opinions, Regrets, and Removal.
Matei, 2024. The mothers who regret having kids: ‘I wished I were holding a cat and not a baby’.