kopica različnih bitij stoji pod dežnikom raznih barv

Uvod

”Bo fantek ali punčka?” je pogosto prvo vprašanje, ki ga zastavimo osebam, ki pričakujejo otroka. ”Se že ve?” ”Kaj pa si želiš?” ”Sta že izbrali_a ime?” Pomislimo – vse to nas zanima, še preden otrok sploh pride na svet in postane – otrok. Zato, da bomo vedele_i, kakšno čestitko poslati in kakšne barve ji_mu kupiti prvo darilce. Roza ali modro. Razen, če morda starši nočejo vedeti ali pa povedati – v tem primeru se lahko izognemo nerodni situaciji in izberemo rumeno. Ponekod prirejajo celo zabave, tako imenovane ‘gender reveal parties’, kjer se pred rojstvom ‘razkrije’ spol otroka in to na zabavi, ki je – dobesedno – tematsko obarvana. Tema zabave je spol otroka, ki poleg tega, da še niti ni na svetu, tudi nima še niti najmanjše ideje, kaj je spol, kaj šele, katerega spola je.

To se nam morda zdi smešno, hkrati pa je del procesa, ki poteka skozi vse življenje. Da bi otroka lahko vzgajale_i v skladu z določenimi spolnimi vlogami in stereotipi in jo_ga ‘uspešno’ vzgojile_i v punco ali fanta, žensko ali moškega, ji_mu takoj ob rojstvu pripišemo spol. Gre za arbitraren proces pripisovanja spola, ki predstavlja začetek ukalupljanja v dva, umetno ločena spola. Barvi roza in modra sami po sebi nimata nobene povezave s spolom; skozi zgodovino sta imeli v zahodni družbi ponekod prav nasproten pomen – za fantke je bila nekoč celo bolj primerna roza. Vse_i vemo tudi, da nošenje krila in pet skozi zgodovino ni bilo zgolj v domeni žensk. Pa vendar, v trgovinah in oglasih vidimo, da je že za otroke vse razdeljeno med roza in modro: ‘za punce’ in ‘za fante’.

Kaj pa, če otroku ni všeč roza, ki mu jo poklanjamo in v katero jo_ga oblačimo? Ali pa modra? Morda je fantek, pa mu je všeč balet? Punčka, pa ne mara oblekic in raje divja po igrišču? Kaj če se najljubše barve otrok ne ujemajo s tem, kar se od njih pričakuje? Kaj če jim je bolj všeč druga barva? Morda sploh ne marajo ne modre, ne roza? Ali pa sta jim všeč obe?

Tudi transspolne osebe smo bile_i včasih otroci, kakor vsakdo med nami. Zaradi družbe in njenega pojmovanja spola nam je (bilo) pogosto neprijetno ali pa smo se zaradi tega celo počutile_i, da ne spadamo vanjo. Morda smo se tega zavedale že kot otroci, morda v puberteti ali pa celo kasneje. Najverjetneje zato, ker nismo o temi transspolnosti videle_i ali slišale_i ničesar, ne v šoli ne doma. Šele v zadnjih letih se o tej temi več govori, kar je tudi posledica večje medijske vidnosti transspolnih oseb.

oseba z rogovi ima na vsaki strani en miselni oblaček z vprašajem

S tem priročnikom želimo ponuditi osnovne informacije o transspolnosti, predvsem pa želimo ponuditi podporo pri razumevanju lastne spolne identitete v svetu in družbi, kjer transspolne osebe te podpore največkrat nimajo. Podporo pa želimo ponuditi tudi vsem osebam, ki  transspolne osebe spremljajo na njihovi poti.

Priročnik je zato sestavljen iz več delov, ki skupaj delujejo tako, da ponujajo najbolj ključne informacije za transspolne osebe in vse_i, ki jih želite podpirati. Da bi bila vsebina čimbolj relevantna, dostopna in razumljiva za vse transspolne osebe v Sloveniji, se  skozi ves priročnik s teorijo prepletajo izjave transspolnih oseb. Večina poglavij je podkrepljenih tudi z rezultati iz najnovejše raziskave o Vsakdanjem življenju transspolnih oseb v Sloveniji (2019), ki smo jo izvedle_i pri Zavodu TransAkcija.

Priročnik posvečamo vsem transspolnim osebam, cisspolno nenormativnim osebam in vsem, ki se v binarnem spolnem sistemu ne počutite ‘kot doma’.

Prijetno branje!