Rad_a bi šla_šel v tranzicijo, pa ne vem, kje začeti.

abstraktna ilustracija, čez katero je položena roka

Običajno so informacije, ki trans osebe najbolj zanimajo, povezane s procesom tranzicije. To ni presenetljivo, če se vemo, da je način, kako se trans osebe zavejo, da so (morda) transspolne, v veliki večini primerov ravno občutek neujemanja spolne identitete, ki jo oseba čuti, s spolom, v katerem je prepoznan_a. Ta občutek neujemanja in nelagodja, ki ga vsaka transspolna oseba doživlja na svoj način, imenujemo spolna disforija

Disforija označuje stisko in nelagodje, ki izhaja iz neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Spolno disforijo osebe doživljajo na različne načine, npr. s posebno močnimi negativnimi čustvi glede določenih delov svojega telesa, ali npr. v povezavi s tem, da so v družbi neprestano naslavljane s spolom, s katerim se ne identificirajo. Spolne disforije ne doživljajo nujno vse transspolne osebe. Spolna disforija je tudi medicinska diagnoza, ki omogoča obravnavo in dostop do potrebne in želene zdravstvene oskrbe za transspolne osebe, hkrati pa žal velikokrat pomeni tudi stigmatizacijo transspolnih oseb. 
Tranzicija pa je proces, kjer oseba naredi prehod iz spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, v spol, ki ga čuti kot sebi lastnega. Obstaja več načinov, kako trans osebe vstopajo v proces tranzicije, saj se njihove potrebe razlikujejo. Zelo pogosto se dogaja, da se transspolnost enači z medicinsko tranzicijo in domneva, da vse trans osebe želijo tudi s hormonsko terapijo in medicinskimi posegi potrditi svojo spolno identiteto. Pogosto se domneva, da gre za enosmeren proces, ki se mora zgoditi v celoti, da bi bila oseba srečna. To pa še zdaleč ni tako. 
Raziskava kaže, da je v proces medicinske tranzicije vključenih 33 % transspolnih oseb, 42 % jih ni v procesu, 17 % še niso v procesu, vendar bodo. Približno polovica oseb je oz. bo torej vključenih v proces medicinske tranzicije, polovica pa ne.

To dejstvo potrjuje, da transspolnost ni vezana izključno na telo, temveč jo je treba razumeti kot stanje samoidentifikacije. Transspolna populacija ima raznolike potrebe, ki ne vključujejo samo medicinske tranzicije. 

Tranzicija je proces, ki se lahko zgodi na zelo raznolike načine. Vsaka transspolna oseba se glede tega odloča sama. Eden od načinov je socialna oziroma družbena tranzicija, t.j. tisti del tranzicije, v katerega vstopa največ transspolnih oseb, pogosto tudi tiste, ki si ne želijo medicinske tranzicije. Kaj pa pravzaprav mislimo s tem? Zelo različne stvari: 

  • oseba tudi javno živi v lastnem spolu 
  • oseba lahko spremeni svoje osebne zaimke
  • oseba lahko spremeni ime (uradno ali neuradno)
  • uradna sprememba spolnega označevalca v dokumentih
  • uporaba toalet v skladu s tvojim spolom
  • sem štejemo tudi vse načine izražanja spolne identitete in spolnega izraza, kot na primer izbira oblek, frizure, uporaba ličil, britje ali nebritje določenih delov telesa, uporaba pripomočkov kot so ‘binder’/steznik, lasulja, metoda ‘tucking’, pa tudi način uporabe jezika in izrazov, ki jih uporabljaš zase ali za svoje dele telesa, itd. 

Nekaterim trans osebam, ki si ne želijo medicinske tranzicije ali vanjo iz drugih razlogov ne vstopajo, socialna tranzicija predstavlja pomemben način, kako potrditi svojo spolno identiteto.

ena oseba drugi kaže osebno izkaznico z markerjem "ž"

Želim, da bi bil moj spol priznan tudi v dokumentih

Procesu, v katerem pridobiš nove osebne dokumente s pravilnim spolom in spolnim identifikatorjem namesto prejšnjega, rečemo tudi pravno priznanje spola. Pravno priznanje spola je tudi eden izmed načinov socialne tranzicije. 

Zakaj je tako pomembno, da se spol na dokumentih ujema s tvojo identiteto? Transspolne osebe se zelo pogosto soočajo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolni izraz ne ujemata z uradnim spolom na osebnih in drugih dokumentih. Posledično so lahko deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente in/ali pa so prisiljene v razkritje. Brez pravnega priznanja spola so transspolnim osebam oteženi vsakodnevni opravki, kot so dvig pošiljke, odprtje bančnega računa ali uporaba poimenske vozovnice za javne prevoze. Tako so transspolne osebe postavljene v situacije, kjer lahko pride do nesprejemanja, diskriminacije ali nasilja. 

Slovenija, kot mnogo drugih držav, trenutno nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe. Uradni podatek o spolu v osebnih dokumentih lahko spremenijo osebe, ki od zdravstvene ustanove pridobijo potrdilo o tem, da so spremenile spol. Pri tem sta na voljo samo uradni spremembi iz ženskega v moški spol ter iz moškega v ženski spol, spolno nevtralna možnost za nebinarne osebe ne obstaja. 

”Skoz sem v tranziciji, vsaj v svoji glavi. Zdi se mi, da je moj spol v moji notranjosti veliko bolj zanimiv in radoveden, kot lahko izrazim s svojim telesom. Ampak ja, sem tudi v socialni in medicinski tranziciji. Koraki, ki jih delam dokaj počasi in premišljeno, me vodijo vedno bližje notranjemu miru in stran od sovraštva sebe. To je zame bistvo tranzicije.” — Maj

Zahtevek za ureditev spremembe je treba vložiti na upravni enoti v kraju, ker ima oseba stalno prebivališče. Pri vlaganju zahtevka je treba predložiti potrdilo zdravnice_ka, ki vsebuje točno napisan stavek “Oseba je spremenila spol.” V praksi to potrdilo izdajata dr. Irena Rahne Otorepec in dr. Peter Zajc, psihiatrinja in psihiater, ki delujeta v okviru Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete. Točne informacije o tem, kakšno potrdilo je potrebno pridobiti pred odhodom na upravno enoto smo strnile_i v Priporočilih za izdajo potrdila (na naši spletni strani v poglavju Pravno priznanje spola). Če torej potrebuješ podrobne informacije o postopku, toplo priporočamo obisk naše spletne strani, kjer so vse informacije zbrane na enem mestu. Nekaterim trans osebam, ki si ne želijo medicinske tranzicije ali vanjo iz drugih razlogov ne vstopajo, socialna tranzicija predstavlja pomemben način, kako potrditi svojo spolno identiteto. 

”Pravno priznanje spola mi pomeni vsaj eno majhno zadoščenje, ki ga lahko imam kot transspolna oseba.” — Kristina

”Pravno priznanje spola bi mi pomenilo, da se znebim oznake, ki mi nič ne pomeni, a me po nepotrebnem omejuje in omogoča nadzor države tam, kjer ji ni treba.” — Martin 

Kaj pa če želim tudi medicinsko potrditi svojo spolno identiteto?

prsi osebe, ki je prejela mazektomijo

Številne transspolne osebe se poleg socialne tranzicije odločijo tudi za medicinsko tranzicijo. Medicinska tranzicija, ki jo imenujemo tudi potrditev spolne identitete ali potrditev spola, je proces, kjer oseba prehaja od spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, k njej lastnemu spolu in spolnemu izrazu. Potrditev spola poteka s hormonsko terapijo, operativnimi posegi in drugimi medicinsko podprtimi postopki. Odločitve o izbiri vrste posega sprejemajo osebe same, zanje ni napisanih pravil in se pri različnih osebah pojavljajo v različnih zaporedjih in obsegih.

In kako izgleda proces potrditve spolne identitete v Sloveniji?

Ker informacije o poteku oziroma o točnem protokolu s strani Ministrstva za zdravje še niso na voljo, smo pri Zavodu TransAkcija, na naši spletni strani, v poglavju Tranzicija objavile_i informacije, zbrane na osnovi izkušenj transspolnih oseb. Kot takšne torej ne predstavljajo mnenj zdravstvenih delavk_cev ali strokovnega zdravstvenega protokola procesa medicinske tranzicije. Lahko pa jih razumemo kot potencialne možnosti poteka procesa tranzicije.

Kje začeti? Proces potrditve spolne identitete poteka v okviru Centra za mentalno zdravje (Ambulanta za spolno zdravje), ki se nahaja na naslovu Grablovičeva 44a v Ljubljani. 

  • Za naročanje na prvi pregled napišeš elektronsko sporočilo psihiatrinji ali psihiatru, v katerem se predstaviš in poveš, da želiš vstopiti v proces. Na prvem pregledu se s psihiatrom_injo pogovarjaš o svojem doživljanju lastnega spola, razmišljanju o svoji spolni identiteti, doživljanju svojega telesa, imena, o odnosih s pomembnimi osebami v tvojem življenju (partner_ka, družina, prijatelji_ce), otroštvu in o svoji življenjski zgodbi. Psihiater_inja te napoti na psihološki pregled h klinični psihologu_inji. 
  • Psihološki pregled pri klinični_em psihologu_inji po navadi poteka v treh delih – na prvih dveh srečanjih poteka psihološki pregled (vsak del traja približno 3 ure), na tretjem srečanju pa poteka pogovor o izvidu, ki ga napiše klinična_i psiholog_inja na podlagi analize podatkov. 
  • Psihološki pregled je podlaga za pridobitev diagnoze motnje spolne identitete ali transseksualizma – F64.0 (ICD-10 2010), ki je nujna za nadaljevanje procesa potrditve spolne identitete v Sloveniji.

To je tudi proces, skozi katerega moraš, če želiš pridobiti potrdilo psihiatra_inje, ki ga potrebuješ ob predložitvi zahtevka za spremembo uradnega podatka o spolu na upravni enoti. Postopka medicinske tranzicije in pravnega priznanja spola tako nista ločena. 

Za proces od tu naprej velja, da si pri psihiatru_inji in osebnih zdravnicah_kih pridobiš potrebne napotnice za specialistke_i oziroma priporočilno pismo. V naslednjih korakih, ko imaš potrebne napotnice, se tako lahko napotiš na endokrinologijo, plastično kirurgijo,… Vse informacije o tem so zbrane na naši spletni strani. 

Kako pa si lahko olajšam občutke spolne disforije, če oziroma dokler ne grem skozi medicinsko tranzicijo? Transspolne osebe uporabljajo različne metode, pripomočke in dodatke, ki lajšajo disforijo in omogočajo, da se boljše počutijo v vsakdanjem življenju. Najbolj znana med njimi sta bindanje oz uporaba steznika pri osebah, ki jim je bil pripisan ženski spol, medtem ko se osebe, ki jim je bil pripisan moški spol, poslužujejo metode tucking-a. 

Namen nošenja binderja oziroma bindanja je sploščenje prsi oziroma videz ploskega prsnega koša. Pred samo uporabo binderja je ključnega pomena, da se poučimo o tem, kako se ga pravilno nosi. Pri izbiri binderja je treba biti pazljiv_a, da izbereš pravo številko, premajhen oziroma pretesen binder ima namreč lahko dolgoročne posledice na zdravje. Enako velja za alternativne metode, ki se včasih uporabljajo za isti namen, naprimer lepilni trak ali povoji. Uporabo le-teh odsvetujemo. Pomembno je tudi, da ga nosiš v zmernem obsegu, tj. ne več kot osem ur naenkrat, ter da v primeru kakršnihkoli težav s tem prenehaš. Binderjev se žal v Sloveniji še ne da kupiti, najde pa se jih na spletu – ena izmed zanesljivih spletnih trgovin je npr. gc2b. Če ne veš, kje dobiti binder ali imaš druga vprašanja v povezavi s tem, je najboljše, da se informiraš pri drugih trans oseb, ki imajo izkušnje s tem, ali pa pri TransAkciji.

Tucking je metoda, ki jo prakticirajo osebe s penisom, da se genitalje ne vidijo/čutijo pod oblekami. Nekatere trans ženske tuck-ajo vsak dan, nekatere občasno, seveda pa nekatere AMAB trans osebe tudi ne čutijo potrebe po tucking-u. Najbolj poznan način tucking-a je naslednji: penis se povleče nazaj med nogami proti anusu, hkrati pa se testise potisne v dimeljski kanal. Namesto te tehnike ali poleg te tehnike nekatere osebe uporabljajo tudi posebno, tesno spodnje perilo, hlačke s posebnim žepom, razne medicinske trakove za povezovanje in druge pripomočke.

“Vzemite si čas. Izkušnje s tranzicijo so mnogo bolj raznolike, kot si mislite. Samo zato ker je klasična tranzicija (sprememba dokumentov, hormonska terapija, operacije) najbolj pogosta, ne pomeni da je edina prava smer za vas. Sebe postavite na prvo mesto in se vprašajte kaj si vi želite in kako se počutite ob tem.” — Julijen