več okvirčkov z abstraktnimi oblikami, v sredini bitje z rokogi gleda v ogledalo. v oblačku piše "sem trans!"

Kako naj povem, da sem trans oseba?

‘Coming out’ ali razkritje je proces, ki pomeni, da z nekom deliš, kakšna je tvoja spolna identiteta, spolna usmerjenost ali spolne značilnosti (če si interspolna oseba). Me_i se bomo v tem poglavju osredotočale_i na razkrivanje pri transspolnih osebah. 

Vse_i smo odrasle_i v družbi, kjer se predvideva, da smo heteroseksualno usmerjene in cisspolne osebe. Zato takšnim osebam ni treba narediti razkritja, če pa si transspolna oseba oziroma na spektru LGBTIQ, se lahko odločiš, da boš ljudem, ki so ti pomembni, zaupal_a svojo spolno identiteto ali spolno usmerjenost. Razkritje lahko pomeni, da se zaupaš eni ali več osebam, lahko pa je tudi javno, na primer v medijih, ali na paradi ponosa. Nenazadnje pa se moraš, preden se razkriješ drugim, razkriti tudi sebi. 

LGBTIQ

LGBTIQ je oznaka oziroma okrajšava, ki pomeni lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne, kvir osebe, pa tudi druge s tega spektra. 

Zakaj je mnogim trans osebam pomembno, da se lahko razkrijejo?

Biti odprt_a glede svoje spolne identitete pomeni, da si lahko odkrito to, kar si. Lahko živiš življenje, kot si želiš, ne da bi ti bilo treba ta del svoje identitete skrivati. Prav zato večina transspolnih oseb občuti olajšanje, ko se razkrije, oziroma, ko je razkrit_a, saj to pomeni, da lažje najdeš sebi podobne osebe, podporo in informacije, ki jih potrebuješ, in sprejmeš samo_ega sebe. Razkritje hkrati lahko pomeni soočanje z novimi ovirami in skrbmi, kar je razlog, da se marsikatera oseba ne razkrije. Večinoma velja, da se osebe razkrivajo delno, t.j. odvisno kdaj, kje in komu. Ker pa se vsak dan znova znajdemo v različnih okoljih in situacijah, pravimo tudi, da je razkritje vseživljenjski proces, ki se pravzaprav nikoli zares ne konča. 

”Transspolnost mi omogoča raziskovanje, kdo sem. Neskončne priložnosti, da se še naprej poskušam razumet in se vedno bolje poznam. Poznanstva drugih neskončno prijaznih raznolikih kvir oseb, ki razširjajo obzorja identifikacije in normativov, mene pa učijo razumevanja, spoštovanja, strpnosti, upoštevanja in zmožnosti poslušanja.”— Nuka

Kako se lahko pripravim na razkritje?

Pri irski organizaciji BeLonG To Youth Services, ki se ukvarja specifično s podporo mladim LGBTIQ osebam, podajajo nekaj osnovnih nasvetov. Preden razkriješ svojo spolno identiteto, sploh na samem začetku, je pomembno dobro razmisliti o tem, če si pripravljen_a in če si tega zares želiš. Običajno je najlažje zaupati nekomu, ki ti je blizu in ki te sprejema, pa naj gre za najboljšega prijatelja_ico, učitelja_ico, mladinsko_ega delavko_ca v LGBTIQ organizaciji ali pa želiš najprej povedati družini. Razkritje je lahko drugačno od osebe do osebe. Najpomembneje je, da si tega želiš in da se zavedaš, da je razkrivanje proces, ki traja skozi vse življenje, zato se ti nikamor ne mudi, če čutiš, da še ni pravi trenutek zate. 

v prvem okvirčku oseba, ki s škarjami reže nit, v drugem ista oseba odhaja skozi vrata

Po izkušnjah BeLonG To je pred razkritjem dobro razmisliti:

  • Ali je varno? Nikomur nisi dolžna_en, da se razkriješ, če nisi pripravljen_a. Varnost je najpomembnejša. 
  • Kakšna bo reakcija? Ali se v primeru negativne reakcije lahko soočim s tem (ali imam načrt, kaj bom naredil_a, če me starš/skrbnik_ca itd. ne sprejme – kdo me bo podpiral, se imam kam obrniti?)
  • Ali želim, da ta oseba oz osebe vejo, da sem trans? Razlika je, če je oseba na primer tvoj_a najboljša_i prijatelj_ica ali pa naključna_i prodajalka_ec v trgovini.
  • Katere informacije ali osebe mi lahko pomagajo, da se čim boljše pripravim na razkritje? Najboljše je govoriti z osebami, ki so že bile_i v podobni situaciji. Dobro je biti opremljen_a z informacijami, da si pripravljen_a na možna vprašanja. Lahko si ogledaš našo spletno stran in druge vire na spletu, lahko pa tudi prineseš s seboj kakšen letak za starše, kam se obrniti po podporo. 
  • Ali je pravi trenutek za to? Ali sem pripravljen_a, ali je kdo od nas pod pritiskom? Načrtuj dovolj časa in prostora za pogovor in vprašanja. 
  • Na kakšen način želim to sporočiti? Dobro je imeti v mislih tudi to, kateri način je najbolj primeren zate osebno in za vpletene osebe. Morda ti je lažje kot povedati v živo, napisati in pustiti nekaj časa za odziv. Morda pa ti je pomembno povedati v živo. 

Ni pravega načina, kako se razkriti, edino kar je pomembno je, da narediš tako, kot čutiš, da je prav zate. Vedno pa je dobro biti čim bolje pripravljen_a.

Transspolne osebe so v največji meri razkrite prijateljicam_em, partnerki_ju/partnerkam_jem in v LGBT+ skupnosti – to so okolja, kjer je vsaj vsaka druga transspolna oseba razkrita.

Raziskava Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji (Zavod TransAkcija, 2019), ki je zajela 113 oseb s spektra transspolnosti, kaže, da so transspolne osebe v največji meri razkrite prijateljicam_em, partnerki_ju/partnerkam_jem in v LGBT+ skupnosti – to so okolja, kjer je vsaj vsaka druga transspolna oseba popolnoma razkrita. Okolja, kjer so transspolne osebe najpogosteje nerazkrite, so med širšim sorodstvom (45 %), v javnih prostorih (41 %) ter učiteljicam_em (35 %).

Kaj pa če bo reakcija negativna?

Ne glede na to, kako dobro se pripraviš, ne moreš vedno pravilno predvideti reakcije. Reakcije so lahko zelo pozitivne, lahko pa je odziv na nepričakovano razkritje tudi negativen. Lahko se zgodi, da bo prvi odziv slabši kot po tem, ko je imela oseba dovolj časa, da je predelal_a informacijo. 

Edino, kar lahko zagotovo narediš je, da si čim bolje pripravljen_a. Da se lahko postaviš zase in odgovoriš na nekatera vprašanja, nikakor pa ni tvoja naloga, da veš odgovore na vse. To je proces tudi zate, zato je najboljše, če se le da, da si pri tem iskren_a. 

Glede na raziskavo so transspolne osebe največkrat razkrite in deležne popolnega sprejemanja v okolju prijateljic_ev (65%), LGBT+ skupnosti (55%) in partnerke_ja/ partnerk_jev (51%). To so edina okolja, kjer je vsaj vsaka druga transspolna oseba deležna popolnega sprejemanja njene_njegove spolne identitete. 

Imej v mislih, da negativen odziv ne pove nič o tebi, ampak o osebi, ki se odziva. Ti si ji_mu s tem izkazal_a zaupanje in spoštovanje, saj si ji_mu zaupal_a zelo pomembno dejstvo o sebi. Če oseba ni pripravljena, da to sprejme, ji_mu lahko svetuješ, da se bolje informira, če pa je tvoj bližnji, lahko skupaj prideta na osebno svetovanje. Kadar pa kljub trudu odziv ostaja negativen, je razumljivo, da svoje energije ne usmerjaš več v to osebo oz. osebe. Če oseba ne spoštuje tvoje spolne identitete kljub temu, da si se ji razkril_a in potrudil_a, da ji ponudiš več informacij, nisi dolžen_na sprejeti takšnega odnosa. Seveda pa je tvoja odločitev, kako se boš odzval_a in kakšen odnos želiš imeti s posamezno osebo. 

Vedno bodo obstajale osebe, ki ne bodo sprejele ali spoštovale transspolnosti oz. spolne identitete trans oseb. K sreči pa obstajajo tudi osebe, skupine in organizacije, kjer lahko najdeš podporo in osebe s podobnimi izkušnjami. 

”Takoj sem mu rekla, da name lahko računa in mu bom vedno stala ob strani, ga podpirala in ga imela rada. Seveda je tukaj nastopil strah in želja, da bi bila to samo faza, saj vem da pot transspolnih oseb ni lahka in sem mu kot mati želela prihraniti vso bolečino. Kot mama sem potrebovala strokovno potrdilo, da je moj otrok res transspolni fant. In tako sva prišla do psihologinje, ki je imela vse odgovore na moja vprašanja in vse nasvete in znanje za vsak daljni korak. Prosila pa sem ga za potrpežljivost in razumevanje na prilagoditev na novo situacijo, nove zaimke.” — odziv mame na razkritje otroka