Slovar

  • Androgenost

    (angl. androgyny) je spolni izraz, ki ga ne moremo pripisati izključno enemu izmed spolov binarnega spolnega sistema, temveč je preplet družbenih norm spolnih izrazov obeh binarnih spolov (tj. ženskega in moškega spola).

    Reference: Androgenost

  • Aspolnost

    (angl. agender) je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto oz. čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete.

    Reference: Aspolnost

  • Bifobija

    (angl. biphobia) označuje iracionalni strah, nestrpnost in sovražen odnos do biseksualnih oseb. Pogosto so biseksualne osebe tudi izbrisane oziroma se jih naredi nevidne s tem, ko se jih predstavi kot heteroseksualne ali kot lezbijke ali geje.

    Reference: Bifobija

  • Biseksualnost

    (angl. bisexuality) je spolna in/ali romantična usmerjenost oseb, ki jih lahko privlačijo ljudje več kot enega spola, ne nujno v istem obdobju, ter ne nujno na enak način ali v enaki meri.

    Reference: Biseksualnost

  • Bispolnost

    (angl. bigender) je spolna identiteta, pri kateri oseba čuti dve ločeni spolni identiteti bodisi istočasno bodisi izmenično. Različne spolne identitete, ki so prisotne pri bispolni osebi so lahko binarne ali nebinarne – naprimer moška in ženska spolna identiteta ali pa ženska in aspolna identiteta, itd.

    Reference: Bispolnost

  • Cisnormativnost

    (angl. cisnormativity) predpostavlja, da so vse osebe cisspolne, in ustvarja družbo, v kateri je cisspolnost edina družbeno sprejeta spolna identiteta. Cisnormativnost daje cisspolnim osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od transspolnih.

    Reference: Cisnormativnost

  • Cisspolna nenormativnost

    (angl. gender nonconforming, gender variant) predstavlja stopnjo neujemanja oz. neusklajenosti med doživljanjem in izražanjem lastne spolne identitete in družbenimi normami, pričakovanji in zahtevami za spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, in sovpadajoče spolne vloge ter spolni izraz. Cisspolna nenormativnost predstavlja vse neusklajenosti med družbenimi normami za spola znotraj binarnega spolnega sistema ter dejanskim obstojem in izražanjem vseh spolov.

    Reference: Cisspolna-nenormativnost

  • Cisspolna ženska

    (ali cis ženska) je oseba, ki doživlja ujemanje med lastnim doživljanjem spolne identitete in spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu.

    Reference: Cisspolna-ženska

  • Cisspolni moški

    (ali cis moški) je oseba, ki doživlja ujemanje med lastnim doživljanjem spolne identitete in spolom, ki mu je bil pripisan ob rojstvu.

    Reference: Cisspolni-moški

  • Cisspolnost

    (angl. cisgender) pomeni ujemanje posamezničine_kove spolne identitete s spolno identiteto, ki je bila osebi določena na podlagi spola, pripisanega ob rojstvu. Latinska predpona cis- pomeni ‘na isti strani’ ali ‘na tej strani’. Cisspolnost je normativna in večinska spolna identiteta oseb in iz tega izhaja tudi njena družbena moč.

    Reference: Cisspolnost

  • Cross-dresser

    (angl. cross-dresser) je oseba, ki se preoblači v oblačila, ki so po družbenih normah pripisane osebam različnega spola, kot je oseba sama ali kot je bilo osebi pripisano ob rojstvu. Razlogi za preoblačenje so mnogi, med njimi so lahko doživljanje spolne disforije, raziskovanje spolne identitete in/ali izraza, želje po drugačnem spolnem izražanju, zabava, subverzivnost, seksualna gratifikacija oz. privlačnost itd. Osebe, ki se preoblačijo, lahko začnejo proces prilagoditve spola ali pa svojo spolno identiteto in spolni izraz izražajo zgolj s preoblačenjem. Pri tem ni pomembno, ali se identificirajo kot transspolne ali cisspolno nenormativne osebe ali ne. Zunaj transspolne skupnosti se uporablja beseda transvestit_ka, ki pa jo transspolne osebe lahko občutijo kot žaljivko.

  • Družbeno zatiranje

    (angl. opression) je uporaba avtoritete ali moči v neprimerne, nepravične namene. Zatiranje ali družbena moč se izraža med družbenimi skupinami, kjer ima ena skupina več družbene moči kot druga in s tem omejuje nepriviligirani skupini dostop do moči (RFSL Ungdom 2009).

    Reference: Družbeno-zatiranje

  • Heteronormativnost

    (angl. heteronormativity) je celota družbenih norm in praks vsakdanjega življenja, ki so se skozi zgodovino razvile okrog heteroseksualnosti in temeljijo na binarni, biološko določeni opoziciji žensko-moško. Je predpostavka, da so vse osebe heteroseksualne in ustvarja družbo, v kateri je heteroseksualnost edina družbeno sprejeta spolna usmerjenost. Heteronormativnost daje osebam več družbene moči in predvideva, da so večvredne od neheteroseksualnih. Heteronormativnost vodi do nevidnosti in stigmatizacije nenormativnih seksualnosti.

    Reference: Heteronormativnost

  • Homofobija

    (angl. homophobia) je definirana kot iracionalni strah, nestrpnost in sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb – lezbijk in gejev, ali oseb, za katere se nam zdi, da so istospolno usmerjne. Tovrstna negativna čustva in prepričanja služijo kot podlaga, na kateri se oblikujejo miti, stereotipi in diskriminacija, vse to pa pogosto vodi do nasilja nad lezbijkami in geji.

    Reference: Homofobija

  • Homonormativnost

    (angl. homonormativity) označuje sprejemanje heteronormativnih vrednot med geji in lezbijkami ter v gejevskih in lezbičnih gibanjih. Homonormativnost zapoveduje, da se na osnovi pravne ureditve, ki so podeljene lezbijkam in gejem v določeni državi (poroke, posvojitve, dedovanje itd.), ocenjuje, v kolikšni meri je ta država LGBT+ sprejemajoča in vključujoča. Homonormativnost ni kritična do lastne pozicije, kjer gre za poskuse asimilacije v večinsko heteronormativno družbo, ne pa prepoznavanje in legitimiranje ter legaliziranje nenormativnih spolnih usmerjenostim, spolnih identitet in spolnih izrazov. Predstavlja vodilo prevladujočega modela (mejnstrimovskega) gejevskega gibanja in pogosto služi nadaljnji marginalizaciji že tako marginaliziranih BTQIA+ skupin.

    Reference: Homonormativnost

  • Identitetne politike

    (angl. identity politics) so vse politične dejavnosti ali gibanja, ki na podlagi kulturnega, etničnega, spolnega, rasnega, verskega ali socialnega interesa, kategorizirajo navidezne enotne skupinske identitete. Identitetne politike zanemarjajo intersekcionalnost in pospološujejo politične interese na vse pripadnice_ke določene osebne okoliščine. Ker pa imajo lahko osebe, ki se identificirajo z neko osebno okoliščino, podobne izkušnje, predvsem z diskriminacijo in nasiljem, je povezovanje z osebami, ki se identificirajo z enako ali vsaj podobno osebno okoliščino hkrati eden od načinov za vzpostavljanje pozicij enakopravnosti.

    Reference: Identitetne-politike

  • Intersekcionalnost

    (medpresečnost) (angl. intersectionality) je koncept, ki opisuje skupek več osebnih okoliščin, na podlagi katerih so lahko posameznice_ki diskriminirane_i. Nobene izmed osebnih okoliščin, ki sestavljajo ta skupek, ne smemo obravnavati ločeno, saj le vse skupaj ustvarjajo specifično realnost.

    Reference: Intersekcionalnost

  • Interspolna oseba

    (angl. intersex person) je oseba, ki ima telesno anatomijo in biološke postavke ter spolne karakteristike (eksterne ali interne spolne organe, kromosome, gonade (spolne žleze),…), ki onemogočajo, da se osebi pripiše ženski ali moški biološki spol, kar je sicer eden izmed prvih dogodkov ukalupljenja v binarni spolni sistem, ki jim je novo rojena oseba izpostavljena. Interspolni otroci ali osebe so v večini primerov primorane prestati kirurške posege in hormonsko zdravljenje. Tekom korektivnih kirurških posegov se spolni organi usklajujejo z družbeno normativnimi in sprejemljivimi velikosti za klitorise in penise. ‘Normalizacija’ spolnih organov je mnogokrat zdravstveno nepotrebna, vendar se jo izvaja zaradi uklona družbenim normam ter stigmi, ki jo družba izvaja nad vsemi osebami, ki v celoti ne sovpadajo z normativi binarnega spolnega sistema.

    Reference: Interseksualna-oseba

  • Interspolnost

    (angl. intersex) je biološka/telesna nejasnost spola v okviru binarnega spolnega sistema oz. nezmožnost dojenčici_ku ob rojstvu pripisati izključno ženski ali moški spol. Interspolne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, spolnih žlez, reproduktivnih organov in kanalov ter genitalij. Stopnje interspolnosti se med seboj razlikujejo. Povprečno 1 od 200 dojenčic_kov se rodi kot interspolna oseba. Medicina klasificira atipičen razvoj spola oz. interspolnost kot motnjo spolnega razvoja. Odločitev o spolu dojenčice_ka sprejemajo zdravnice_ki na osnovi medicinskih testov. V primeru, da ima otrok kromosom Y in primeren penis (velik vsaj 2,5 cm) oz. penis, ki ga je po mnenju zdravnice_ka mogoče rekonstruirati, se otroku pripiše moški spol. V primeru, da ima otrok kromosom Y in neprimeren penis oz. penis, ki ga po mnenju zdravnice_ka ni mogoče rekonstruirati, se otroku pripiše ženski spol . Genitalije tega otroka bodo kirurško spremenjene, tako, da bodo čimbolj podobne temu, kar se družbeno razume kot ‘ženske genitalije’. Ta postopek vključuje konstruiranje vagine in zmanjševanje klitorisa.

    Reference: Interseksualnost

  • Kvir

    (angl. queer) pomeni kritiko vseh oblik normativnih spolnih usmerjenosti (heteronormativnost, homonormativnost). Kvir teorija poudarja raznolikost in nasprotuje gejevsko-lezbičnemu gibanju, ki skuša homoseksualnost predstaviti kot enako “normalno” kot heteroseksualnost. Nasprotuje tudi identitetnim politikam in trdi, da se kot kvir ni mogoče identificirati, ampak je mogoče kvirovske vrednote le živeti. Kvir zavrača asimilacijo in normalizacijo, nasprotuje konceptom normalnosti in je kritičnen ne le do heteronormativnosti, temveč tudi do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in gejevskih gibanj. Pri tej kritiki se poslužuje nekonvencionalnih političnih strategij (civilna nepokorščina, performativnost, …) in se aktivno vključuje v druga socialna gibanja. Pomembno je poudariti, da kvir ni sopomenka za LGBT (čeprav se jo tako uporablja), temveč ločena (anti)identiteta. Termin sam pa je reapropriacija (prisvojitev in transformacija) angleške besede queer, ki je imela zgodovinsko gledano negativno, žaljivo konotacijo.

    Reference: Kvir

  • Kvirspolnost

    (angl. genderqueer) je spolna identiteta, ki presega binarni spolni sistem. Kvirspolna identifikacija vključuje vse spolne identitete, ki so zunaj cisnormativnih spolnih identitet. Kvirspolna oseba se lahko identificira kot ženska in moški hkrati, občasno kot ženska in občasno kot moški ali pa niti kot ženska niti kot moški (npr. aspolnost, neutrois). Kvirspolna identiteta lahko nakazuje tudi fluidnost spolne identitete (prehajanje med raznimi spolnimi identitetami) ali pa spolne identitete, ki so skupek mnogih spolnih identitet.

    Reference: Kvirspolnost

  • Motnja spolne identitete

    (angl. gender identity disorder) je kategorija, ki še vedno obstaja v uradnem seznamu Diagnostičnega in statističnega priročnika za mentalne motnje (DSM – IV). Dodeljuje se jo transspolnim in cisspolno nenormativnim osebam. Odvisno od starosti, pri osebi z močno in trajno spolno identifikacijo, ki se ne ujema s spolom pripisanem ob rojstvu, in trajnim nelagodjem zaradi spola pripisanega ob rojstvu ali z občutenjem nepripadanja spolni vlogi, povezani s tem spolom, se diagnosticira motno spolne identitete v otroštvu, adolescenci ali v odraslosti. Motnja spolne identitete se razume kot žaljivo, ker ljudi etiketira kot »motene«, medtem kot se diagnoza uporablja, ne da bi transseksualnost »zdravili«, pač pa, da bi se osebi omogočilo koriščenje zdravstvenih soritev v procesu prilagoditve spola.

    Reference: Motnja-spolne-identitete

  • Nebinarna spolna identiteta

    (oz. identitete) (angl. non-binary) je krovni termin, ki zajema spolne identitete, ki se ne umeščajo znotraj binarnega (žensko-moškega) spolnega sistema. Gre torej za vse spolne identitete, ki presegajo binarni spolni sistem oziroma spolne identitete, ki niso moški ali ženska. Termin lahko pomeni tudi samostojno spolno identiteto, ki ne potrebuje natančnejše definicije. Podobno kot kvirspolnost tudi nebinarne spolne identitete zajemajo številne spolne identitete, ki se nahajajo zunaj binarnega spolnega sistema, na primer: aspolnost, neutrois, bispolnost, kvirspolnost, itd.

    Reference: Nebinarna-spolna-identiteta

  • Neutrois

    je nebinarna spolna identiteta, pri kateri oseba, ki je neutrois, čuti nevtralno spolno identiteto. Če gre pri aspolni identiteti bolj za odsotnost kakršnekoli spolne identitete, gre pri neutrois ponavadi za občutenje spolne identitete, ki pa je nevtralna. Pri neutrois osebah je pogosta spolna disforija in nekatere osebe želijo prilagoditi svoj videz bodisi samo z oblačili in pripomočki, lahko pa želijo tudi tranzicijo. Disforija pa ni pogoj za to spolno identiteto, saj kot pri vseh spolnih identitetah tudi za neutrois velja, da vsaka oseba dojema in živi svojo spolno identiteto tako, kot jo čuti in razume sama.

    Reference: Neutrois

  • Panspolnost

    (angl. pangender) je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira s spolnima identitetama v binarnem spolnem sistemu, temveč se identificira kot nekdo, ki ima mnoge ali vse spolne identitete. Izraz panspolnost je vsebinsko podoben izrazu kvirspolnost.

    Reference: Panspolnost

  • Podčrtaj

    uporabljamo pri slovnično zazanamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem “ženska − moški”. V nasprotju s poševnico (/), ki še vedno predstavlja samo dve možnosti in s tem binarno delitev, podčrtaj povezuje obe normirani slovnični obliki, ju ločuje in hkrati med njima ustvarja prazen prostor za projiciranje končnic, ki jih jezikovna norma še ne pozna, bi se pa lahko razvile. Z uporabo podčrtaja presegamo jezikovno normo, ki nam pravi, da je generična oblika moški slovnični spol in da sta spola samo dva. Podčrtaj uporabljamo torej tudi, kadar spolna identiteta/zaimki niso znani ali pa govorimo (o) skupini oseb, katerih spolov ne želimo predvidevati. Pri uporabi podčrtaja praviloma najprej navedemo polno obliko v ženskem slovničnem spolu; obliko v moškem slovničnem spolu, ki je umeščena za podčrtaj, pa zapišemo okrajšano: vabljene_i govorke_ci. Zaradi večje poenotenosti za podčrtajem ne navajamo celotnega obrazila, ampak le spremenljivi končni del; torej: Protestnice_ki so vztrajale_i (NE: Protestnice_niki so vztrajale_li). V nekaterih primerih je obliko v moškem slovničnem spolu smiselno umestiti na prvo mesto, in sicer: kadar ima ničto obrazilo (aktivist_ka; delujoč_a) in v primerih, ko pri obliki za ženski slovnični spol pride do izpada polglasnika, npr. pri nekaterih deležnikih na -l (rekel_a) in pri pridevnikih na -en (aktiven_a).

  • Potrditev spola

    (angl. gender confirmation) je proces, kjer oseba prehaja med spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, k njej lastnemu spolu in spolnemu izrazu. Potrditev spola poteka s hormonsko terapijo, operativnimi posegi in drugimi medicinsko podprtimi postopki. Odločitve o izbiri vrste posega sprejemajo osebe same, zanje ni napisanih pravil in se pri različnih osebah pojavljajo v različnih zaporedjih in obsegih.

    Reference: Potrditev-spola

  • Privilegij

    (angl. privilege) je posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju ali skupini poseben, boljši položaj. Na podlagi privilegija se izoblikujejo družbeni normativi in hierarhije.

    Reference: Privilegij

  • Samoidentifikacija

    (angl. self-determination) predstavlja avtonomno (pre)oblikovanje in (ne)definiranje svoje spolne identitete, in je pravica vsake_ga posamzenice_ka.

    Reference: Samoidentifikacija

  • Spol, pripisan ob rojstvu

    (angl. gender assigned at birth) je spol, ki je določen takoj ob rojstvu na osnovi videza zunanjih genitalij in klasificira ter definira spol novorojenčice_ka. Medicina in biologija namreč definirata, kategorizirata, raziskujeta ter analizirata spol(e) ter osebam pripisujeta spol izključno na osnovi telesnih značilnosti, ne da bi upoštevali samoidentifikacijo. Na osnovi spola, pripisanega ob rojstvu, se od vseh ljudi pričakuje samoumevno sprejemanje spolne identitete, spolnega izraza in tudi spolnih vlog, ki temu spolu pritičejo na podlagi družbenih normativov, kar pravzaprav pomeni, da družba predvideva in pričakuje, da so vse osebe cisspolne oz. nobena oseba transspolna.

    Reference: Spol-pripisan-ob-rojstvu

  • Spolna disforija

    (angl. gender dysphoria) je kratkoročno ali dolgoročno doživljanje distresa, nezadovoljstva in stisk kot posledice neujemanja lastne spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Pri nekaterih osebah je spolna disforija prisotna v tolikšni meri, da doživljan distress izpolnjuje pogoje za pridobitev formalne diagnoze spolne disforije. Hkrati pa ta diagnoza ne bi smela biti osnova za stigmatizacijo oseb s spolno disforijo ali kršitve njihovih človekovih pravic, čeprav se to dejansko dogaja (pre)mnogokje. Obstoječi sistemi klasifikacije kot npr. Diagnostični in statistični priročnik za mentalne motnje (DSM – Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Ameriško psihiatrično združenje, 2000), in Mednarodna klasifikacija bolezni (ICD – International Classification of Diseases, Svetovna zdravstvena organizacija, 2007) definirata razne duševne motnje, ki se medseboj razlikujejo glede pojavnosti, trajanja, patogeneze itd. Ti sistemi poskušajo klasificirati skupine simptomov in stanj, ne pa posameznice_ke. Motnja je v tem smislu opis simptomov in stanja, ki ga oseba doživlja, ne pa opis same osebe ali njene identitete. Pomembno je poudariti, da transspolne, transseksualne in cisspolno nenormativne osebe nimajo prirojenih motenj, temveč se težavam, ki jih povroča spolna disforija lahko pristopi kot k nečemu, kar se lahko diagnosticira in za kar obstajajo raznolike možnosti obravnave. Obstoj diagnoze spolne disforije pogosto olajša ali v celoti omogoča dostop do zdravstvene skrbi za transspolne, transseksualne in cisspolno nenormativne osebe, hkrati pa omogoča nadaljnje raziskave ter odkrivanja učinkovitih obravnav.

    Reference: Spolna-disforija

  • Spolna fluidnost

    (angl. genderfluid) je spolna identiteta, pri kateri osebe čutijo, da je njihova spolna identiteta fluidna. To pomeni, da se njihova spolna identiteta spreminja od enega spola k drugemu, ni statična, temveč prehaja med dvema ali več spolnimi identitetami. Spremembe med različnimi spolnimi identitetami lahko občutijo bodisi iz danes na jutri, glede na situacijo, na več mesecev, itd. Vsaka spolno fluidna oseba spolno fluidnost občuti po svoje.

    Reference: Spolna-fluidnost

  • Spolna identiteta

    (angl. gender identity) je posamezničino_kovo notranje in osebno doživljanje lastnega spola, ki lahko ustreza ali ne ustreza na zunaj razpoznavnim spolnim značilnostim. Če se spolna identiteta osebe ujema s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, je oseba cisspolna. Transspolna oseba pa doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji jo je pripisala družba. Transspolnost tako zajema vse spolne identitete, ki so osnovane in/ali preoblikovane v skladu s posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe.[1]

    Reference: Spolna-identiteta

  • Spolne vloge

    (angl. gender roles) so družbeno konstruirani in predpisani vzorci obnašanja, ki v naši družbi temeljijo na binarnosti ženskosti in moškosti. Spolne vloge v naši družbi so osnovane na heteronormativnosti in patriarhatu, zato imajo moškost in moške spolne vloge večjo družbeno moč.

    Reference: Spolne-vloge

  • Spolni izraz

    (angl. gender expression) je vidna zunanja predstavitev lastne spolne identitete. Spolni izraz se uresničuje z oblačili, ličili, frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, telesno držo in mimiko, vedenjem v javnih in zasebnih družbenih okoljih. Spolni izraz lahko izraža ujemanje ali pa neujemanje s spolnimi vlogami/spolno identiteto, ki jih določa binarni spolni sistem.

    Reference: Spolni-izraz

  • Spolni znaki oz. spolne karakteristike

    (angl. sex characteristics) so prirojene variacije značilnosti, ki so med posameznicami_ki različne: notranje in/ali zunanje genitalije, kromosomi in/ali hormonska zgradba, in se lahko ujemajo ali (v primerih interspolnih oseb) ne ujemajo z družbenimi in medicinskimi pričakovanji. Enako velja za mišično maso, poraščenost ali telesno višino, če izpostavimo le nekatere izmed njih. Kljub temu da se z variacijami spolnih značilnosti rodimo, le-te niso nujno vidne že ob rojstvu. Telesa interspolnih oseb lahko dobijo interspolen videz pred rojstvom, ob rojstvu, v otroštvu, v puberteti ali v odraslosti.

    Reference: Spolni-znaki-oz-spolne-karakteristike

  • Standardi zdravstvene oskrbe za transspolne, transseksualne in cisspolno nenormative osebe

    (verzija VII, 2012) so smernice za delo s transspolnimi, transseksualnimi in cisspolno nenormativimi osebami, ki jih izdaja Svetovna profesionalna organizacija za zdravje transspolnih oseb (WPATH – World Professional Association for Transgender Health). Pogovorno se jih imenuje kar ‘standardi oskrbe’ ali ‘standardi oskrbe 7‘.

    Reference: Standardi-zdravstvene-oskrbe-za-transspolne-transseksualne-in-cisspolno-nenormative-osebe

  • Transfobija

    (angl. transphobia) je »skupek osebnih in kulturnih prepričanj, vedenj in verovanj, agresivnega vedenja, ki temelji na predsodkih, gnusu, strahu in/ali sovraštvu, usmerjenemu proti posameznicam_kom ali skupinam, ki ne ustrezajo družbenim pričakovanjem o spolnih normah ali jih prestopajo. Transfobija še posebej vpliva na posameznice_ke, katerih spolna identiteta ali spolni izraz ne sovpadata s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu […]«.

    Reference: Transfobija

  • Transmizoginija

    (angl. trans-misogyny) je mizoginija, ki prizadene specifično transspolne ženske. Te so pogosto žrtve nasilja prav zato, ker so dvojno diskriminirane: kot transspolne osebe in kot ženske. Mizoginija je sovraštvo do žensk, nezaupanje ali prepričanje, da so ženske manjvredne, in posledično lahko spodbuja sovražno ali nasilno vedenje ter predstavlja za ženske nevarnost. Ženskost in ženstvenost sta določeni kot manjvredni od moškosti in možatosti ter obstajata za dobrobit slednjih. Mizoginija obstaja kot neizogibna posledica patriarhata, kjer se ženske oziroma vse, kar je pojmovano kot žensko in ženstveno, dojema kot manjvredno. Lahko je bolj ali manj očitna, neposredna oz. posredna.

    Reference: Transmizoginija

  • Transspolna oseba

    (angl. transgender person) je oseba, katere spolna identiteta ni cisspolna; pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira. Transspolna oseba doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji jo je pripisala družba. Transspolne osebe lahko želijo svoje telo in zunanji videz prilagoditi svoji spolni identiteti ali pa ne pristajajo na to, da se morata telo in zunanji videz prilagoditi spolni identiteti. Četudi oseba sodi v definicijo transspolnosti, ni nujno, da se tako identificira, zato je pomembno, da se identitete nikomur ne pripisuje, temveč se z osebami in o njih govori izključno z izrazi, ki jih osebe uporabljajo zase.

    Reference: Transspolna-oseba

  • Transspolnost

    (angl. transgender) je krovni izraz za vse spolne identitete, ki so osnovane na posamezničnimi_kovi čutenji in doživljanji sebe in/ali preoblikovane v skladu z njimi. Latinska predpona trans- pomeni ‘preko’, ‘onkraj’ ali ‘na drugi strani’. Transspolnost je spolna identiteta, ki presega cisspolnost, saj transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega spola in iz tega izhajajoče spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo. Sem sodijo različne identitete: transspolne ženske in moški, nebinarne osebe (osebe, ki se ne identificirajo kot moški ali ženske), aspolne osebe, transseksualne osebe,[2] kvirspolne osebe, spolno fluidne osebe, kralji_ce preobleke, transvestitke_i [3] itd.

    Reference: Transspolnost

  • Transvestit_ka

    (angl. transvestite) je oseba, ki se preoblači v oblačila, ki so po družbenih normah pripisane osebam drugega spola, kot je oseba sama ali kot je osebi bilo pripisano ob rojstvu. Razlogi zakaj se oseba preoblači so mnogi, med njimi so lahko želje po drugačnem spolnem izražanju, zabava, subverzivnost, seksualna gratifikacija / privlačnost itd. Travestiti_ke lahko začnejo proces prilagoditve spola, ali pa svojo spolno identiteto in spolni izraz izražajo zgolj s preoblačenjem.

    Reference: Transvestit_ka

  • Tranzicija

    (angl. transition) je kompleksen proces, znotraj katerega oseba naredi prehod iz spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, v spol, ki ga čuti kot sebi lastnega. Tranzicija lahko vključuje začetek javnega življenja v lastnem spolu (zasebno je oseba morda že tako živela), psihološko/psihiatrično oceno, hormonsko terapijo, nadgradnjo ali izgradnjo sekundarnih spolnih karakteristik ter operativne posege za potrditev spola. Tranzicija vključuje tudi proces pravnega priznanja spola (v državah, kjer je to dovoljeno in v vnaprej določenih okvirih), torej pridobitev novih osebnih dokumentov s pravilnim spolom in spolnim identifikatorjem, ne pa tistim, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Tranzicija lahko vključuje vse zgoraj navedene postopke in posege, vendar to ni nujno – o poteku tranzicije odloča vsaka transspolna oseba zase.

    Reference: Tranzicija

  • Tranzicija pri osebah z nebinarnimi spolnimi identitetami

    je tranzicija, ki se razlikuje od zgoraj opisane tranzicije. Tudi nekatere osebe z nebinarnimi spolnimi identitetatmi doživljajo spolno disforijo in čutijo potrebo prilagoditi svoj videz oziroma telo svoji spolni identiteti. Te osebe lahko želijo telo prilagoditi na enega ali več načinov, ki lahko vključujejo hormonsko terapijo in/ali operativne posege, lahko pa tudi celoten proces tranzicije. Vse je odvisno od potreb in želja posamezne osebe. Glavna razlika torej ni v samem procesu ali načinih prilagajanja telesa, temveč to, da imajo te osebe nebinarno identiteto in njihov namen ni potrditi moške ali ženske spolne identitete. Za tranzicijo pri nebinarnih osebah se lahko uporabljata akronima ŽVN in MVN.

    Reference: Tranzicija-pri-osebah-z-nebinarnimi-spolnimi-identitetami

  • WPATH

    je Svetovna profesionalna organizacija za zdravje transspolnih oseb (World Professional Association for Transgender Health), ki je nekoč bila poznana pod imenom Mednarodno združenje za spolno disforijo Harry Benjamin (The Harry Benjamin International Gender Dysphoria Association).

    Reference: WPATH

 

[1] Pojem spolne identitete se pogosto zamenjuje s spolno usmerjenostjo (tudi seksualna identiteta), vendar pa gre za različni in medsebojno ločeni osebni okoliščini; spolna usmerjenost izraža seksuano in/ali romantično privlačnost posameznice_ka, pri čemer spolna usmerjenost opisuje seksualne in/ali romantične privlačnosti do ene ali več oseb. Spolna identiteta pa predstavlja osebno doživljanje lastnega spola in ne izraža korelaciji z drugimi osebami.

[2] Transseksualnost je zastarel in nespoštljiv termin in uporabi le-tega se aktivistke_i za človekove pravice transspolnih oseb izogibamo. Transseksualnost se bolj kot na samoidentifikacijo in avtonomijo lastne spolne identitete osredinja na telo in vzpostavlja normativ, da je spol osebe legitimen zgolj in izključno takrat, kadar je ta potrjen tudi na telesni ravni (s hormonsko terapijo in/ali operacijami za potrditev spolne identitete), to pa izključuje velik del transspolnih oseb, ki v medicinsko tranzicijo ne želijo in/ali ne morejo vstopati. Zelo pomembno je, da ob tem poudarimo, da nima nihče pravice delegitimirati izkušnje ter izrazov, ki jih oseba uporablja zase, tako tudi ne izraza transseksualna oseba ali transseksualec_ka, kadar ga določena oseba uporablja zase. S soglasjem te osebe lahko zanj_o termin uporabljamo, vendar pa je pomembna pazljivost, da se termin ne razširja in posplošuje na vse transspolne in cisspolno nenormativne osebe.

[3] Kralji_ce preobleke in transvestitke_i se lahko identificiriajo kot transspolne osebe ali pa tudi ne. Prav zato, ker se nekatere_i izmed njih identificirajo kot transspolne osebe, se jih vključuje v krovni termin transspolnosti.