Uroš Prah: “Moškost lahko bremeni manj”

Besedilo: Uroš Prah

Ta dejstva priznavamo kot samoumevna.
Vse ženske so ženske.
Alma M. Karlin je bila lezbijka.
Ne menstruirajo zgolj ženske.
Samo ja pomeni ja.
Spolno delo je delo; potrebno ga je jasno razločevati od trgovanja z ljudmi.
Gospodinjsko delo je delo.
Materinstvo je delo.
Preživetje je delo.
Vsako delo mora biti dostojno ovrednoteno.
Uravnotežena spolna razmerja v javnem življenju je potrebno urediti z zakonodajo.
Spolov in spolnih identitet je mnogo.
Niso zgolj biološke in niso zgolj družbeni konstrukt.
Transspolnost, nebinarnost, spolna nenormativnost in interspolnost niso bolezni; patološka je družba, ki jih ne more ne klasificirati kot bolezni.
Transspolne osebe morajo prejeti polno pravno zaščito, zakar je potrebna sprememba ustave.
Cis moški sme izreči te stavke.
Neobvladljivo večino domačega nasilja izvajajo moški.
Skoraj vse umore zakrivijo moški.
Skoraj vsa trgovina z ljudmi je nadzorovana in izvajana s strani moških.
Moškost kot trdna, varovalna, oskrbovalna, poučevalna in bojevita narava je konstrukt.
Ta konstrukt je nasilje.
Cis moški se mora posebej potruditi razumeti te stavke.
Moškost je breme.
Za te, ki se z njim identificirajo, in za tiste, ki se ne.
Moškost lahko bremeni manj.
Tudi moški imajo zmožnost naučiti se zaupati vase.
Zaupati vase dovolj, da v upoštevanju njihovega dostojanstva čim manj udrihaš po drugih, je temelj etičnega vedenja.
Šele z razprtjem vozla univerzalnosti heteronormativnega cis odnosa dveh človeških oseb bo moč začeti razvijati etično družbo.
Osebe seveda niso zgolj človeške.
Z nedvoumnim in dolgoročnim priznanjem teh dejstev pa se izzivi za človeštvo v 21. stoletju šele začenjajo.

Uroš Prah, pesnik