Testosteron je glavni hormon, ki je odgovoren za nastajanje fizičnih lastnosti, ki jih družbeno pripisujemo moškim oz. maskulinim osebam. Testosteron je hormon, ki primarno nastaja v testisih, trans maskuline osebe pa ga v svoje telo vnašajo preko hormonske terapije. Testosteron telesu omogoča vzdrževanje gostote kosti, mišične moči in mase, spolnega nagona, produkcijo rdečih krvničk, skrbi pa tudi za razporeditev maščob in las ter dlak na telesu.

Hormonska terapija s testosteronom je eden izmed najpogostejših načinov, kako trans fantje/moški in nebinarne trans maskuline osebe potrdijo svojo spolno identiteto. Osrednji cilj hormonske terapije je uporabnici_ki omogočiti preoblikovanje telesa na način, da bo oseba občutila večje zadovoljstvo s svojim telesom in posledično višjo telesno in duševno samopodobo.

Hormonska terapija vpliva na sekundarne spolne značilnosti oseb, ki jih preoblikuje v takšne, ki so na družbeni ravni prepoznane kot maskuline. Testosteron neposredno vpliva na telesna tkiva (npr. spodbuja rast klitorisa in mišične mase), posredno pa preprečuje nastajanje estrogena. Najpogosteje želeni učinki jemanja testosteronske hormonske terapije so znižanje glasu, pridobitev večje poraščenosti po obrazu in telesu, redistribucija telesnih maščob, pridobitev mišične mase, prekinitev menstruacije, itd. Nekatere izmed naštetih sprememb so reverzibilne, torej se lahko v primeru prekinitve hormonske terapije zmanjšajo/povrnejo v predhodno stanje, nekatere pa so ireverzibilne oz. trajne. Vnos hormonske terapije vpliva na telo na vseh telesnih ravneh, mnogi uporabnice_ki hormonske terapije pa poročajo o opaznih spremembah v razpoloženju, apetitu, duševnem zdravju, splošni telesni energiji itd.

V Sloveniji je na voljo hormonska terapija s testosteronom v sledečih oblikah: transdermalni gel Androtop in intramuskularne injekcije Nebido.

Tip in odmerek testosterona sta odvisna od osebe do osebe. O prednostih in slabostih različnih možnosti se je potrebno posvetovati z endokrinologinjo_om, ki ima izkušnje s transspolnim in spolno nenormativnimi osebami. Če ima oseba kronične zdravstvene težave, je zaskrbljena zaradi določenih neželenih učinkov ali so ji bili odstranjeni jajčniki, lahko endokrinologinja_og predpiše manjši odmerek na začetku jemanja terapije.

V primeru vnosa testosterona z injekcijami prihaja do hitrega povišanja količine testosterona takoj po uporabi, medtem ko pred koncem ciklusa njegova količina pada, kar pri nekaterih osebah sproži negativne učinke, kot so agresivnost, ko je nivo testosterona v krvi najvišji (na začetku cikla) in utrujenost, razdražljivost, ko nivo testosterona pada (na koncu cikla). Ti simptomi se lahko umirijo z zmanjšanjem doze ali pogostejšimi odmerki (npr. enkrat tedensko) ali s prehodom na transdermalno jemanje testosterona. Transdermalna uporaba testosterona (obliži, krema ali gel) vodijo do iste stopnje maskulinizacije kot injekcije testosterona, ampak pri transdermalni uporabi testosterona, ta potrebuje več časa, da izzove konec menstrualnega cikla in spodbudi rast dlak. Dnevna doza transdermalnega testosterona omogoča stabilni nivo testosterona v krvi.

Če so osebi bili odstranjeni jajčniki, tedaj telo proizvaja majhne količine estrogena in je običajno, da se doze testosterona zmanjšujejo. Ko se oseba stara, je cilj doseči najboljši možni rezultat s čim manjšimi dozami testosterona. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju jakosti kosti in zato se poleg testosterona lahko še priporoča jemanje kalcija in vitamina D.

Vpliv hormonske terapije na razne telesne procese, organe in tkiva

Trans fantje/moški in transmaskuline nebinarne osebe, ki jemljejo testosteron lahko pričakujejo naslednje trajne spremembe: globlji glas, povečanje klitorisa, malo zmanjšane prsi, večjo poraščenost (po obrazu in telesu) in plešavost (androgena alopecija). Povratne spremembe vključujejo večjo moč v zgornjem delu telesa, povečanje telesne mase, zmanjšanje maščobnega tkiva na bokih in povečan spolni nagon. Nekatere spremembe se lahko začnejo pojavljati precej hitro, v roku nekaj tednov ali mesecev, večina sprememb pa se bo pojavila v roku 1–3 let od začetka jemanja hormonske terapije.

Možni stranski učinki

Dolgoročno jemanje testosterona ima, kot vsa ostala zdravila, lahko razne stranske učinke. Možni stranski učinki ob terapiji s testosteronom so: policitemija, patološki jetrni testi, adenom jeter, peliosis hepatis, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, motena toleranca na glukozo, venska tromboza, hiperplazija endometrija, sindrom prekinitve dihanja med spanjem, bolj mastna koža, aknavost, povečanje telesne teže, izguba las oz. pojav plešavosti po moškem tipu, povečana mišična moč, prerazporeditev telesne maščobe, amenoreja, povečanje klitorisa, atroija vagine, atrofija žleznega tkiva dojk, povečan libido, globlji glas.

Zelo pomembno je poudariti, da ni mogoče z gotovostjo vnaprej vedeti točno katere vse spremembe se bodo pojavile pri določeni osebi, saj je to odvisno od genetskih predispozicij vsake_ga posameznice_ka.

Postava in telesna maščoba: Kot posledico jemanja testosterona je mogoče pričakovati preoblikovanje postave. Maščobne zaloge se bodo zmanjšale na bokih in stegnih. Roke in noge se bodo povečale, njihova konstitucija se bo spremenila in postala bolj mišičasta. Maščoba, ki se kopiči tik pod povrhnjico kože, postane redkejša, kar povzroča izobčenje žil. Kopičenje več telesnih maščob je mogoče pričakovati v predelu trebuha. Nekatere osebe pridobijo težo, nekatere pa tudi izgubijo. Na to poleg hormonske terapije vsekakor vpliva tudi način življenja, prehranjevanja in aktivnost osebe.

Mišična masa: Testosteron bo povzročil povečanje mišične mase in telesne moči. Kot pri vseh ostalih spremembah pa tudi na to vplivajo določeni dejavniki, npr. genetska predispozicija, način prehranjevanja, dejstvo ali oseba izvaja kakšno telesno vadbo ali ne, itd.

Koža: Jemanje testosterona povzroča spremembe kože, ki postane bolj debela in mastna. Kožne pore se povečajo, kar spodbudi večje izločanje maščob. Mogoč je tudi pojav mozoljev ali aken, kar je mogoče preprečevati in/ali zdraviti z rednim in temeljitim čiščenjem kože in nego obraza. Veliko transmaskulinih oseb na hormonski terapiji poroča, da se precej več potijo. Pričakovati je mogoče tudi spremembe vonja znoja in urina.

Poraščenost: Z jemanjem testosteronske hormonske terapije se bo osebi gotovo povečala telesna poraščenost, do katere mere se bo ta povečala pa je odvisno od predispozicije poraščenosti vsake posamezne osebe. Dlake se bodo odebelile in potemnele, rastle bodo hitreje kot pred jemanjem testosterona. Poraščenost se bo povečala na raznih delih telesa, npr. obraz, roke, noge, trebuh, morda tudi prsni koš in hrbet. Pričakovati je mogoče, da se bo osebi razvil podoben vzorec poraščenosti, kot ga imajo moški iz ožje družine in sorodstva. Pojav povečanja poraščenosti se lahko zgodi že v roku nekaj mesecev, vendar je potrebno imeti v mislih, da se bo večina sprememb pojavila v roku nekaj let.

Brada: Razvoj brade je težko napovedati, saj se pri nekaterih transmaskulinih osebah brada pojavi kar hitro, pri nekaterih je potrebno vsaj par let jemanja testosterona, da se brada v celoti razvije, pri nekaterih pa se gosta brada z debelimi in močnimi dlakami nikoli ne pojavi. Na razvoj brade ima vpliv starost začetka jemanja testosterona; mlajša kot je oseba ob začetku jemanja, večja je verjetnost, da se bo brada razvila.

Lasje: Za razliko od povečanja splošne telesne poraščenosti pa ima hormonska terapija s testosteronom na lase obraten učinek. Lasje se bodo verjetno stanjšali, postali bolj svetli in manj gosti. Veliko transmaskulinih oseb opazi spremembo lasne linije in izgubo las na temenih. Kot pri telesni poraščenosti je tudi te spremembe mogoče vsaj delno predvidevati glede na lase moških ožje družine osebe. Npr: v primeru, da sta oče in dedek osebe, ki gre na testosteron, precej hitro izgubila lase in postala plešava, je kar velika verjetnost, da se bo to zgodilo tudi osebi na testosteronu. Marsikatera transmaskulina oseba kot preventivo proti izgubi las uporablja minoksidil, vendar pa je ta proces, kot tudi pri cisspolnih moških, nemogoče zares preprečiti.

Obraz: Testosteron povzroča redistribucijo telesnih maščob, kar je glavni razlog zaradi katerega se spremeni podoba obraza. Obraz in oči bodo postale bolj oglate. Zelo malo verjetno je, da bi testosteronska terapija vplivala na spremembe kosti, sploh pri osebah, kjer se je puberteta že zagotovo zaključila. Dokončne spremembe obraza je mogoče pričakovati po nekaj letih jemanja testosterona. Glas: Hormonska terapija s testosteronom povzroča odebelitev glasilk, kar spremeni ton glasu osebe. Vsak glas ustvarja svojo časovnico, ki določuje kdaj in kako se odvijajo spremembe. Kdaj se bodo torej začele in koliko se bo znižal glas osebe zato zase ne moremo točno predvideti. Ko se spremembe začnejo, je grlo rahlo občutljivo, kot pri prehladu, višina glasu pa se skozi dan ves čas spreminja. Glas lahko v prvih mesecih spremeni ton in višino neverjetno drastično. Po približno enem letu uporabe testosterona so spremembe manj opazne, a se še vedno dogajajo. Pri nekaterih osebah pa se spremembe odvijajo v drugačnem časovnem zaporedju. Spremembe glasu so praviloma ireverzibilne.

Menstruacija: Vpliv jemanja testosterona na menstrualni cikel se pri osebah pojavlja zelo raznoliko. Nekatere osebe imajo postopoma bolj šibke in krajše menstruacije preden te izginejo, nekaterim pa se pred prekinitvijo menstruacije ta za nekaj časa menstruacija podaljša in postane bolj močna. Nekatere osebe poročajo o izgubi menstruacije že po nekaj mesecih jemanja testosterona, večina pa jo izgubi okvirno v roku enega leta. Seveda je to, kot vse ostale spremembe, odvisno od odmerka testosterona ter genetskih predispozicij. Nekatere osebe kljub jemanju testosterona ne izgubijo menstruacije, v takšnih primerih je mogoče, da bo endokrionolog_inja predpisal_a tudi progesteron, ki naj bi pomagal zagotoviti prekinitev.

Kaj je obvezno in priporočljivo opraviti pred začetkom jemanja hormonske terapije

Za vstop v endokrinološko obravnavo se potrebuje:

• Priporočilno pismo s strani psihiatrinje_a
• Napotnico za endokrinologijo (izda jo osebna_i zdravnica_ik)

Osnova za sprejem v postopek zgornje operacije je priporočilno pismo izdano s strani psihiatra_inje. Po prejemu priporočilnega pisma pri izbrani_em psihiatru_inji, pismo odneseš k osebni_emu zdravnici_ku, ki ti napiše napotnico za Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Polikliniki ali UKC.

Ob predložitvi priporočilnega pisma pri osebni_emu zdravnici_ku ta izda elektronsko napotnico, ti pa dobiš potrdilo o izdani eNapotnici, na kateri je navedena 13-mestna številka napotnice. Na podlagi te številke ali z digitalnim potrdilom se lahko na zdravstveno storitev naročiš preko portala zVem. Poleg tega se je še vedno mogoče naročati tudi preko telefona ali osebno. Četudi je za nadaljnje preglede dovolj je izdaja eNapotnice, se je potrebno na prvi pregled nujno naročiti (kot je bilo že omenjeno: preko portala zVem, preko telefona ali osebno).

Pred pričetkom jemanja hormonske terapije je potrebno opraviti določene zdravstvene preglede. Osebe, ki bodo pričele testosteronsko hormonsko terapijo, morajo opraviti tri preglede:

• Ginekološki pregled
• Ultrazvok trebuha
• Ultrazvok prsnega koša/ultrazvok prsi

Pregledi so namenjeni preverjanju notranjih spolnih organov in žlez. Napotnice za preglede predpiše endokronolog_inja ali osebna_i zdravnica_ik.

Ginekološki pregled je obvezno opraviti pri eni izmed treh ginekologinj iz Konzilija za potrditev spolne identitete (2021):

• prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med.; spec. ginekologije in porodništva
• asist. dr. Gabrijela Simetinger, dr. med.; spec. ginekologije in porodništva, spec. spolne medicine, FECSM, medicinska seksologinja
• dr. Marina Jakimovska, dr. med.; spec. ginekologije in porodništva

Pred pričetkom testosteronske hormonske terapije je osebam na voljo tudi pogovor glede hrambe genetskega materiala.

Vsa pojasnila o tem ter o hrambi plodnih celic podaja predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike Ljubljan, ki je del UKC Ljubljana – prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, ki je tudi članica Konzilija za potrditev spolne identitete.

Za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo pri parih (tudi parih v katerih so transspolne osebe) obstaja določen postopek ter državni konzilij, (v sestavi ginekologinja, psiholog_inja, socialna_i delavka_ec, pravnik_ca), ki opravlja sklepe o vsakem posameznem postopku. Čakalna doba za donorske celice je bila v letu 2018 več kot leto dni.

Ultrazvok trebuha in ultrazvok prsi se lahko opravita kjerkoli, zato priporočamo, da na zVem preverite, kje so čakalne dobre najkrajše. V Ljubljani se ultrazvok prsi lahko opravi na Centru za bolezni dojk, so pa tam čakalne dobe zelo dolge, kar celoten proces lahko podaljša.

Priporočeno:

Pred začetkom hormonske terapije je zelo priporočljivo prenehati kaditi tobak. Kombinacija nikotina in testosterona namreč zelo povečuje izpostavljenost določenim rizičnim stranskim učinkom.

Kako poteka prvi endokrinološki pregled

Endokrinološki pregledi potekajo na Polikliniki v UKC Ljubljana in sicer na Kliničnem oddelku  za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove. Oddelek se nahaja v pritličju Poliklinike.

Na pisnem obvestilu, kjer sta navedena datum in ura obravnave, piše ali je potrebno na pregled priti tešč_a ali ne.

Po vpisu na sprejemnem okencu v čakalnici počakaš na sprejem medicinske sestre oz. tehnika. Ta izmeri tvojo višino, težo ter pritisk. Nato se vrneš v čakalnico, kjer čakaš pogovor z endokrinologinjo_om. Pogovor traja minimalno 10 min, pregleda se tvoje splošno zdravstveno stanje, pogovori se o družinskih boleznih in z zdravnico_kom pa se pogovoriš tudi o tvojih željah glede hormonske terapije. Po tem delu pregleda se ponovno vrneš v čakalnico, dokler te ne pokličejo na odvzem krvi, ki traja med 45 min in 1 uro. V žilo se ti namesti majhno cev preko katere se ti bo v naslednji uri v rednih intervalih odvzemalo vzorce krvi. V primeru, da imaš s procesom odvzema krvi težave, je mogoče pričakovati, da boš po tem delu pregleda slabotna_en. Če le lahko, ti priporočamo, da po pregledu počivaš.

Celoten prvi endokrinološki pregled traja približno 2 uri.

Po pregledu sledi čakanje na krvne izvide (praviloma se jih prejme v roku 1 ali 2 mesecev, lahko tudi prej ali kasneje), nato sledi še en pogovor z endokrinologinjo_om, kjer se podpiše obveščeni pristanek in prejme recept za testosteron.