Vabilo na strokovno srečanje TransMisija III

transmisija-iii_event_cover


Zavod TransAkcija vljudno vabi na strokovno srečanje TransMisija III: Povezovanje delovanja akterk_jev na področju transspolnosti, transseksualnosti in cisspolne nenormativnosti. 

TransMisija III bo v sredo, 16. 11. 2016, v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana, med 9.00 in 14.30 uro.

Strokovno srečanje TransMisija III predstavlja nadaljevanje strokovnih srečanj TransMisija I in II, ki sta se zgodili novembra 2014 in 2015, in je prepoznan kot eden izmed ključnih javnih dogodkov za tematike transspolnosti v Sloveniji.

Program strokovnega srečanja

Tokrat se bomo osredotočile_i na dve področji, in sicer pravno ureditev človekovih pravic transspolnih oseb s poudarkom na pravnem priznanju spola ter na transspolnost v mladinskem formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji.

V prvem delu srečanja bomo s strokovnjaki_njami s področja uprave in človekovih pravic transspolnih oseb obravnavale_i ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji in po Evropi. V drugem delu srečanja pa bomo v panelni razpravi z različnimi aktivisti_kami, strokovnjaki_njami in transspolnimi osebami razpravljale_i o prisotnosti, potrebah in izkušnjah transspolnih oseb v formalnem in mladinskem neformalnem izobraževanju v Sloveniji.

Strokovnega srečanja se bo udeležil tudi Noah Keuzenkamp, oblikovalec in izvajalec usposabljanj za organizacije pri TGEU – Transgender Europe, krovni evropski organizaciji za tematike transspolnosti, ki bo predstavil razvoj urejanja pravnega priznanja spola v Evropi.

Prijave na strokovno srečanje zbiramo do petka, 11. 11. 2016 do 16. ure.
Prijavnica je dostopna na povezavi: https://goo.gl/forms/vJo7Wmn0ubyUXJMn1


Del srečanja bo potekal v angleščini. Prostor je dostopen za osebe, ki uporabljajo voziček.

Dogodek so omogočili Mestna občina Ljubljana, Astraea – Lesbian Foundation for Justice, Veleposlaništvo Združenih držav Amerike, Ljubljana in Transgender Europe – TGEU.

Napovedujemo TransFormacije – Mesec osveščanja o transspolnosti

transformacije2_final


Z velikim veseljem napovedujemo TransFormacije – Mesec osveščanja o transspolnosti. Tako se pridružujemo raznim državam, ki v mesecu novembru organizirajo Mesec osveščanja o transspolnosti (Transgender Awareness Month). Namen meseca je povečanje vidnosti transspolnih oseb in tematik, naslavljanje pravic in potreb transspolnih oseb ter krepitev skupnosti transspolnih oseb.

Vabljene_i!

PROGRAM:

TransFormacije skozi kviz in šablone
Četrtek, 3. november ob 18.00, Klub Tiffany

Otvoritveni dogodek TransFormacij bo družabno-izobraževalni dogodek, namenjen sproščenemu druženju, ki ga bomo popestrile_i z ustvarjalnimi delavnicami in kvizom. Začnemo ob 18. uri, in sicer s kvizom na temo transspolnosti, kjer bodo udeleženke_ci utrjevale_i in nadgrajevale_i svoje znanje s področja transspolnosti. Od 19. ure dalje se bodo vse_i obiskovalke_ci lahko okrepčale_i s slastnimi veganskimi picami. Nato sledi ustvarjalni del večera, na katerem bodo obiskovalke_ci imele_i priložnost, da ustvarijo svoje šablone (»stencils«), s katerimi bomo oblikovale_i različne motive, ki jih bomo nato z barvami nanesle_i na blago – majice, vrečke, našitke oziroma karkoli platnenega.

Povezava na dogodek: https://www.facebook.com/events/901603393272852/

***

Ogled dokumentarnega filma Transspolna življenja v Sloveniji in pogovor
Sreda, 9. november ob 19.00, Pritličje

Zavod TransAkcija in Pritličje vabita na ogled dokumentarnega filma Transspolna življenja v Sloveniji, ki bo 9. novembra ob 19. uri v Pritličju. Filmski večer predstavlja drugega izmed 4 dogodkov v sklopu TransFormacij – meseca osveščanja o transspolnosti. Projekciji bo sledil pogovor z ustvarjalkami_ci in nastopajočimi v filmu, moderiral pa ga bo dolgoletni aktivist za človekove pravice Mitja Blažič.

Povezava na dogodek: https://www.facebook.com/events/154849824975897/

***

Strokovno srečanje TransMisija III
Sreda, 16. november ob 9.00 – 14.30, Mestni muzej Ljubljana

Strokovno srečanje TransMisija III predstavlja nadaljevanje strokovnih srečanj TransMisija I in II, ki sta se zgodili novembra 2014 in 2015, in je prepoznan kot eden izmed ključnih javnih dogodkov za tematike transspolnosti v Sloveniji.
Tokrat se bomo osredotočile_i na dve področji, in sicer pravno ureditev človekovih pravic transspolnih oseb s poudarkom na pravnem priznanju spola ter transspolnost v mladinskem formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji.

Povezava na dogodek: https://www.facebook.com/events/217217625366548/
Prijavnica na dogodek: https://goo.gl/forms/vJo7Wmn0ubyUXJMn1

***

Kulturne TransFormacije: Dan spomina na žrtve transfobije – TDOR
Nedelja, 20. november ob 18.00, Klub Tiffany

Zavod TransAkcija vas vabi, da se nam pridružite na dogodku ob Dnevu spomina na žrtve transfobije – TDOR, ki bo v nedeljo, 20. 11., ob 18. uri v Klubu Tiffany. Od leta 1998 se namreč 20. novembra obeležuje dan spomina na žrtve transfobije (Transgender Day of Remembrance). TDOR je namenjen izrazu spoštovanja in spomina transspolnim osebam, katerih življenja so bila nasilno prekinjena zaradi transfobije in transmizoginije. Dan spomina na žrtve transfobije bomo obeležile_i s prižiganjem sveč, branjem imen nasilno preminulih transspolnih oseb v obdobju enega leta ter s spremljevalnim programom. Letošnji program bo kulturno-glasbeno obarvan in kot tak bo služil kot opomnik na izjemno moč, trdoživost in ustvarjalnost transspolnih oseb

Povezava na dogodek: https://www.facebook.com/events/1163806360371355/


Vsi prostori so dostopni za osebe, ki uporabljajo voziček.

TransFormacije so omogočile_i Mestna občina Ljubljana, Astraea – Lesbian Foundation for Justice in Veleposlaništvo Združenih držav Amerike, Ljubljana.

Dokumentarni film Transspolna življenja v Sloveniji na voljo za predvajanje / Documentary film Transgender Life in Slovenia available for screenings

pic-for-movie


Sporočamo, da je dokumentarni film Transspolna življenja v Sloveniji sedaj na voljo za predvajanje na festivalih in javnih dogodkih. Premiera filma je bila 29. 6. 2016 v Stari Mestni Elektrarni v Ljubljani, dogodka se je udeležilo 180 ljudi.

O filmu: Dokumentarni film Transspolna življenja v Sloveniji, ki predstavlja 10 transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb iz raznih krajev države, govori o raznolikih doživljanjih lastne spolne identitete ter položaja transspolnih oseb v slovenski družbi. Film želi povečati osveščenost o življenju transspolnih oseb v Sloveniji, predvsem pa prispevati k povečanju vidnosti in legimitiranja transspolnih oseb, tako razkritih kot (še) nerazkritih.

Film je nastal v sodelovanju Zavod TransAkcija, nevladne organizacije, ki deluje za podporo in zagovorništvo pravic transspolnih oseb v Sloveniji in Sanctuary Studios Inc (Kanada), mednarodnega produkcijskega podjetja, ki primarno producira dokumentarne filme o človekovih pravicah s poudarkom na pravicah LGBTI oseb.

Naslov: Transspolna življenja v Sloveniji
Režija: Michelle Emson
Produkcija: Anja Koletnik in Evan A. Grm
Jezik: Slovenski z angleškimi podnapisi
Dolžina: 40 min

V kolikor ste zainteresirane_i, da bi film predvajale_i smo dosegljive_i na transakcijaslo@gmail.com.

***

We are happy to announce that our documentary film Transgender Life in Slovenia is now available for screenings. The film premiere took place in Ljubljana in June 2016 and was attended by 180 people.

About the film: The documentary movie Transgender life in Slovenia, which is a presentation of 10 transgender and gender variant persons from various locations in the country, portrays diverse experiences regarding one’s gender identity and the stance of being a transgender person in Slovene society. The movie will contribute to awareness raising about transgender persons in Slovenia, and mostly increase visibility and legitimization of both out and non-out transgender persons.

The movie was created in collaboration between Institute TransAkcija, a non-governmental organization which provides support and advocacy for rights of transgender persons in Slovenia, and Sanctuary Studios Inc (Canada), an international video production company which primarily produces documentary films specializing on human rights issues, particularly LGBTI rights.

Title: Transgender Life in Slovenia
Directed by: Michelle Emson
Production: Anja Koletnik in Evan A. Grm
Language: Slovenian with English subtitles
Lenght: 40 min

If you are interested in showing the film at a festival or public event, email us at transakcijaslo@gmail.com.

Rezultati Raziskave potreb transspolnih oseb v Sloveniji

69(1)

 

Področje transspolnosti je v Sloveniji večinoma neraziskano, kar dodatno prispeva k nevidnosti in neslišnosti transspolnih oseb in tematike. Z namenom pridobiti osnoven vpogled v informacije o potrebah in izkušnjah transspolnih oseb v Sloveniji sta Zavod TransAkcija in Društvo Legebitra v 2015 izvedle_i krajšo raziskavo o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v potrebe, doživetja in želje transspolnih oseb, tako na individualni kot družbeni in sistemski ravni.

Vprašalnik je pojem transspolnost uporabljal kot krovni pojem in tako naslavljal vse transspolne, transseksualne in cisspolno nenormativne osebe in tematike.

Transspolnost je krovni pojem za vse spolne identitete, ki so osnovane in (pre)oblikovane v skladu s posameznikovimi_činimi čutenji in doživljanji sebe, ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu

Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom, ki je bil dostopen na spletu med avgustom in novembrom 2015, v njej pa je sodelovalo 65 transspolnih oseb starih med 15 in 63 let. To je do sedaj največji vzorec sodelujočih pri raziskavi, ki naslavljala potrebe transspolnih oseb v Sloveniji.

Rezultati Raziskave potreb transspolnih oseb v Sloveniji (pdf)


Rezultati:

  • Samoidentifikacija

Sodelujoče smo najprej vprašale_i po njihovi samoidentifikaciji. Samoidentifikacija je osnova transspolnosti in je pravica vsake posameznice_ka, da sam_a (pre)oblikuje in (ne)definira svojo(e) spolno(e) identiteto(e), ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Samoidentifikacija je tudi edina skupni imenovalec vseh transspolnih, transseksualnih in cisspolno nenormativnih oseba – vsem je skupno doživljanje neujemanja med lastnim občutkom spola in spolom, ki nam je bil pripisan ob rojstvu.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke pripadnosti določeni spolni identiteti.

Najvišji odstotek oseb, 17 % sodelujočih, se identificira kot spolno fliudne osebe, kar pomeni, da se njihova spolna identiteta spreminja od enega spola k drugemu, ni statična, temveč prehaja med dvema ali več spolnimi identitetami. Spremembe med različnimi spolnimi identitetami lahko občutijo bodisi iz danes na jutri, glede na situacijo, v daljših časovnih obdobjih itd. Vsaka spolno fluidna oseba spolno fluidnost občuti po svoje.

Naslednja najbolj zastopana identiteta so transseksualne ženske – teh je med sodelujočimi 15 %. Transseksualne ženske so osebe, ki se identificirajo kot ženske, svojo spolno identiteto pa želijo potrditi (tudi) na telesni ravni in torej imajo ali želijo imeti izkušnjo procesa telesne potrditve spola, kar lahko vključuje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske, depilacijske posege itd.

12 % sodelujočih se idetificira kot transspolne osebe, torej se identificirajo s krovnim terminom, kar pomeni, da se spol, ki je osebi bil pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira.

Kot nebinarne osebe se identificira 11 % sodelujočih. Nebinarne so vse osebe, katerih identiteta ne sodi v binarni spolni sistem ženska–moški. Nebinarnost (angl. non-binary) je lahko samostojna identiteta ali krovni pojem za vse (dis)identitete, ki se ne uvrščajo v binarni spolni sistem.

9 % sodelujočih se identificira kot transseksualne osebe. To so osebe, ki imajo ali želijo imeti izkušnjo procesa telesne potrditve spola, saj želijo svojo spolno identiteto in/ali spolni izraz izražati tudi s svojim telesom, ki mu je bil ob rojstvu predpisan spol, s katerim se osebe ne identificirajo. Proces potrditve spola lahko vključuje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske in depilacijske posege itd.

Kot transseksualni moški se identificira 8 % sodelujočih. Transseksualni moški so osebe, ki se identificirajo kot moški, svojo spolno identiteto pa želijo potrditi (tudi) na telesni ravni, torej imajo ali želijo imeti izkušnjo procesa telesne potrditve spola, ki lahko vključuje hormonsko terapijo, operativne posege, laserske in depilacijske posege itd.

Aspolnih oseb je 5 % sodelujočih. Aspolnost (angl. agender) je je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto oz. čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete.

Prav tako je 5 % bispolnih oseb. Bispolnost (angl. bigender) je spolna identiteta, pri kateri oseba čuti dve ločeni spolni identiteti bodisi istočasno bodisi izmenično. Različne spolne identitete, ki so prisotne pri bispolni osebi, so lahko binarne ali nebinarne – na primer moška in ženska spolna identiteta ali pa ženska in aspolna identiteta itd.

2 % sodelujočih se identificira kot kvirspolne osebe. Kvirspolnost (angl. genderqueer) je spolna identiteta, ki presega binarni spolni sistem. Kvirspolna identifikacija vključuje vse spolne identitete, ki so izven cisnormativnih spolnih identitet. Kvirspolna oseba se lahko identificira kot ženska in moški hkrati, kot občasno ženska in občasno moški ali pa niti kot ženska niti kot moški (aspolnost, neutrois).

Kot neutrois se prav tako identificira 2 % sodelujočih. Identiteta neutrois sodi med nebinarne spolne identitete. Oseba, ki je neutrois, čuti nevtralno spolno identiteto. Če gre pri aspolni identiteti bolj za odsotnost kakršnekoli spolne identitete, gre pri neutrois ponavadi za občutenje spolne identitete, ki je nevtralna.

14 % oseb je izbralo možno drugo, pod kar so napisale_i; ženska, človek, moški, jaz brez spolov in label-ov, se ne definiram, kot človek (lahko genderqueer ali neutrois ali celo pangender, spol mi ni pomemben), oseba. Ta rezultat je mogoče razumeti kot željo in/ali potrebo po neidentifikaciji s krovnim terminom transspolnost, ki s seboj avtomatsko prinaša družbeno stigmo. Več oseb tako izključno želi, da so družbeno prepoznane kot ženske ali moški, brez pridevnika transspolna_en. Osebe pa tudi zavračajo vsakršne identitete, kar lahko vidimo tudi pri nekaterih navedbah pri možnosti drugo.

  • Starost

Starostni razpon sodelujočih se razteza od 15 do 63 let. Povprečna starost vprašanih znaša 28,82 let. Največ sodelujočih sodi v starostno skupino 21–30 let, teh je 28.

 

Cifre nad stolpci predstavljajo število oseb v določenem starostnem razponu.

Razpršenost starosti sodelujočih potrjuje dejstvo, da so transspolne osebe vseh starosti. Pogost  je namreč stereotip, da so transspolne osebe le mlade_i, saj naj bi bilo biti transspolna_en moderno. Dejstvo je, da so transspolne osebe vseh starosti.

Upad števila sodelujočih glede na starost pripisujemo več razlogom; manjša razkritost starejših transspolnih oseb v primerjavi z mlajšimi, manj pogosta uporaba spleta (raziskava je bila izvedena izključno prek spletne ankete) pri starejših osebah, manj pogosto iskanje virov podpore za transspolne osebe pri starejših osebah.

  • Razkritje

Sodelujoče smo vprašale_i po tem, komu (vse) so razkrile_i svojo spolno identiteto.

Razkritje je proces raziskovanja in sprejemanja lastne spolne identitete ter podajanje informacij o tem v socialno okolje, kar traja celo življenje. Razkritje je lahko neposredno, ko npr. izrečemo stavek “Jaz sem transspolna oseba” ali bolj posredno, npr. način govora, ki nakazujejo na to, da oseba ni nujno cisspolna. Pri slednjem je treba biti pazljiv_a, saj je transspolna oseba le tista oseba, ki sama zase pravi, da je transspolna.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke razkritosti.
Možnih je bilo več odgovorov.

Največ sodelujočih, kar 72 %, je svojo spolno identiteto razkrilo prijateljicam_em, 48 % sodelujočih je razkritih partnerki_ju, 38 % ožjemu družinskemu krogu, 23 % sošolkam_cem, 20 % sodelavkam_cem, 16% sodelujočih pa je razkritih širšemu sorodstvu. 13 % sodelujočih svoje spolne identitete ni razkrilo nikomur. 13 % sodelujočih je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i: samo zdravstvenemu osebju; splošni javnosti; vsem, ki želijo vedeti, dve osebi pa sta napisali osebam, ki so mi blizu. Ena izmed oseb je zapisala, da je razkrita tistim, s katerimi ima bližnje odnose in ga moti, da ga vidijo kot cisspolnega moškega. Razkritje se pri transspolnih osebah pogosto ne zgodi nujno zato, ker se oseba počuti varno in želi razkriti svojo spolno identiteto zaradi vzpostavljenega zaupanja, temveč jo preveč vznemirja, da se jo obravnava v skladu s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu.

  • Podpora glede spolne identitete

Sodelujoče smo vprašale_i, ali imajo podporo, ki jo potrebujejo in želijo na podlagi svoje spolne identitete.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke prejete podpore.
Možnih je bilo več odgovorov.

74 % sodelujočih poroča, da imajo podporo prijateljic_ev. 48 % sodelujočih ima podporo partnerke_ja, 41 % pa jih poroča, da imajo podporo (tudi) pri nevladnih organizacijah (TransAkcija, Legebitra itd.). Le 25 % sodelujočih je odgovorilo, da imajo podporo v ožjem družinskem krogu. 16% jih poroča o podpori pri sodelavkah_cih, 15% pri sošolkah_cih, 10 % pa pri širšem sorodstvu. 8 % sodelujočih je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i: pri prijateljicah transseksualkah; ne vem, če sploh kjerkoli.

Podatki o virih podpore sovpadajo s podatki iz prejšnjega grafa, ki prikazuje komu so transspolne osebe razkrile svojo spolno identiteto.

Zaskrbljujoč je podatek, da zgolj 25 % sodelujočih prejema podporo ožjega družinskega kroga. Z upoštevanjem podatkov, da je v raziskavi sodelovalo 44 oseb mlajših od 30 let in od tega 16 oseb mlajših od 20 let, za katere domnevamo, da jih vsaj znaten delež še živi s člani_cami ožje družine, postane podatek še bolj zaskrbljujoč. Nezmožnost svobode oblikovanja in izražanja lastne identitete namreč lahko in večinoma vodi v nizko samopodobo, samopoškodbeno vedenje, anksioznost, depresijo, samomorilne misli in druge težave z duševnim zdravjem.

  • Pomen podpore transspolnih oseb

Sodelujoče smo vprašale_i, koliko so jim kot vir podpore pomembne druge transspolne osebe.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Za 34 % sodelujočih je podpora oseb s podobnimi izkušanjami na podlagi spolne identitete in spolnega izraza zelo pomembna, za 28 % pa srednje pomembna. To pomeni, da je za skoraj dve tretjini sodelujočih (62 %) podpora drugih transspolnih oseb pomembna. Poleg tega si 21 % sodelujočih želi več podpore s strani transspolnih oseb, kot je ima sedaj na voljo. 2 % sodelujočih sta zadovoljna s podporo, ki jo prejemata sedaj. Le 10 % sodelujočih je povedalo, da jim je podpora transspolnih oseb nepomembna. 5 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da podpore ne potrebujejo in, da jim je trenutno super, vendar jih ne bi bilo strah, če podpore ne bi bilo.

Podatki torej močno govorijo v prid organiziranju in izvajanju aktivnosti za transspolne osebe in vzpostavljanju oz. dolgoročnemu ohranjanju varnih prostorov.

  • Pomen druženja s transspolnimi osebami

Sodelujoče smo vprašale_i, kako pomembno je druženje s transspolnimi osebami.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Druženje s transspolnimi osebami je za 25 % sodelujočih zelo pomembno, za 20 % sodelujočih pa srednje pomembna, še 32 % sodelujočih pa si želi več druženja s transspolnimi oseb, kot ga imajo na voljo sedaj. 8 % sodelujočih pa je zadovoljnih s količino druženja s transspolnimi osebami, kot ga imajo sedaj. Le 10 % sodelujočih je povedalo, da jim je druženje s transspolnimi osebami nepomembno. 5 % je sodelujočih je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i,  da bi si želele več družbe transspolnih oseb, ampak ne v smislu skupin in ne način, kjer bi bila transspolnost glavna tematika/vsebina odnosa, da drugih transspolnih oseb ne poznajo ter da jim odgovarja tako, kot je sedaj, vendar jih ne bi bilo strah če bi imele_i možnost druženja.

Podatki torej spet potrjujejo potrebo transspolnih oseb po medsebojnem druženju in vzpostavljanju oz. dolgoročnem ohranjanju varnih prostorov.

  • Vključenost v LGBT+ skupnost

Sodelujoče smo spraševale_i po občutku vključenost v LGBT+ skupnost v Sloveniji.

LGBT+ skupnost  predstavlja skupnost lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, aseksualnih, interseksualnih, kvir in drugih oseb, ki niso heteroseksualne in cisspolne.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Le 21 % sodelujočih transspolnih oseb se čuti vključeno v LGBT+ skupnost v Sloveniji, 43 % sodelujočih pa se vključeno čuti včasih. 25 % sodelujočih se v LGBT+ skupnost v Sloveniji ne počuti vključeno. 11 % sodelujočih je označilo odgovor drugo, pri čemer so zapisale_i, da imajo mešane občutke glede skupnosti; da se redko družijo z LGBT-osebami; da so LGBT+ skupnost šele odkrile_i; večino časa niso v Sloveniji ter da se z distance čutijo vključene_i, vendar same_i v skupnosti niso aktivne_i.

LGBT+ skupnost ima glede na rezultate še precej maneverskega prostora za širjenje varnih prostorov za transspolne osebe.

  • Dožiteva diskriminacija na osnovi spolne identitete

Sodelujoče smo vprašale_i, ali so zaradi svoje spolne identitete v vsakdanjem življenju doživele_i diskriminacijo in/ali imele_i negativne izkušnje (posmeh, zloraba, nasilje).

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Izredno zaskrbljujočih, a na žalost ne presenetljivih 69 % sodelujočih je doživelo diskriminacjo in/ali imelo negativne izkušnje v vsakdanjem življenju zaradi svoje spolne identitete. 21 % jih je odgovorilo, da negativnih izkušenj ni imelo. 10 % jih je označilo odgovor drugo in ob tem zapisalo: občasno, vendar ne več kot bi jih verjetno imel_a tudi sicer; večkrat je prisotno začetno nerazumevanje; ne, ker nisem razkril_a svoje spolne identitete.

Za oris zaskrbljujočega stanja pri diskriminacij in nasilju nad transspolnimi osebami si poglejmo odgovore sodelujočih predvsem gejev in lezbijk pri Raziskavi o pravni podinformiranosti LGBT skupnosti in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk (november 2014). Skoraj 30 % vprašanih je potrdilo, da so bile_i v času njihovega šolanja – osnovna in srednja šola – diskriminirane_i ali nadlegovane_i zaradi svoje spolne usmerjenosti. 12% vprašanih je bilo diskriminiranih ali nadlegovanih tudi na delovnem mestu. Čeprav so tudi ti podatki zaskrbljujoči so občutno nižji kot pri diskriminacij transspolnih oseb zaradi njihove spolne identitete.

  • Lokacije doživete diskriminacije

Sodelujoče smo vprašale_i tudi, kje so zaradi svoje spolne identitete v vsakdanjem življenju doživele_i diskriminacijo in/ali imele_i negativne izkušnje (posmeh, zloraba, nasilje).

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

45 % sodelujočih je diskriminacijo doživelo v javnih ustanovah pri javnih storitvah (na pošti, v trgovini), 43 % v osnovni in/ali srednji šoli, 39 % doma, 24 % v službi, 10 % na fakulteti, 6 % pri zdravnici_ku. 39 % sodelujočih je odgovorilo (tudi) drugo, kjer so dopisale_i odgovore, ki niso bili podani med možnostmi: v družbi, med prijatelji_cami, pri partnerju_ki, pri policiji, v medijih,  v skupnosti LGBT, na ulici, na wc-jih, znotraj religije, v zaporu.

  • Pomen pravnega priznanja spola

Sodelujoče smo vprašale_i, kako pomembno je za njih pravno priznanje spola, ki je postopek spremembe imena in podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Pravno priznanje spola je prepoznano kot osnovni in osrednji institut za formalno legitimacijo transspolnih oseb.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Večini sodelujočih, kar 63 %, se zdi pravno priznanje spola zelo pomembno in 17 % srednje pomembno. Le 14 % sodelujočim se pravno priznanje spola ne zdi pomembno. 7 % sodelujočih je označilo drugo, pri čemer so zapisale_i; pomembno, vendar ob pravem času; zdaj še ni pomembno, vendar se to lahko spremeni.

Podatki kažejo, da je veliki večini transspolnih oseb pravno priznanje spola, kot osrednji proces pravno-formalnega legitimiranja lastnega spola, bistvenega pomena.

Potreba po pravnem priznanju spola izhaja iz napačnega načina pripisa spola ob rojstvu. V Sloveniji se namreč otroku spol pripiše takoj ob rojstvu, običajno na podlagi ene same informacije – izgleda genitalij. Zdravnik_ca, navzoč_a ob rojstvu, staršem sporoči spol otroka, ki je nato vpisan v rojstni list in v vse dokumente, s katerimi oseba izkazuje istovetnost, bodisi s spolnim kvalifikatorjem M ali Ž, bodisi v obliki števke znotraj enotne matične številke občana_ke (500 za moški spol in 505 za ženski spol).

Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa oprestala vprašanja za transspolne osebe.

Spol, pripisan ob rojstvu, ključno vpliva na življenje posameznice_ka, zato je pomembno, da država oblikuje postopek pravnega priznanja spola, dostopen vsem osebam, ki ga potrebujejo za uresničevanje človekovih pravic, predvsem pa za človeka dostojno življenje. Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posamezničina_kova osebna odločitvi za pravno priznanje svojega spola.

Standardi zdravstvene oskrbe za transspolne, transseksualne in cisspolno nenormative osebe (verzija VII, 2012) so smernice za delo s transspolnimi, transseksualnimi in cisspolno nenormativimi osebami, ki jih izdaja Svetovno profesionalno združenje za transspolno zdravje (WPATH – World Professional Association for Transgender Health). V Standardih oskrbe 7 je posebej zapisano, da transspolne identitete niso patološke ali negativne, in predlagajo, da zakonodajalke_ci upoštevajo človekove pravice transspolnih oseb in poskušajo oblikovati pravne postopke in zakone, osnovane na samoidentifikaciji oseb.  V Standardih oskrbe 7 je poudarjeno, da naj se zakonodajalke_ci izogibajo vključevanju mnenj, dokazil in ocen tretjih organov (npr. medicina ali pravo) med pogoje za pravno priznanje spola.

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši vsaj tri človekove pravice, in sicer pravico do telesne integritete, pravico do zdravja in pravico do zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

  • Opravljeno pravno priznanje spola

Sodelujoče smo vprašale_i, koliko jih je že opravilo pravno priznanje spola.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

20 % sodelujočih je pravno priznanje spola že opravilo, 36 % ga ni opravilo, 2 % sodelujočih sta v procesu, 14 % jih pravno priznanje spola namerava opraviti, 22 % sodelujočih pa nima potrebe po pravnem priznanju spola.

V Sloveniji pravo ne pozna dikcije pravno priznanje spola in uporablja dikcijo »spremembna spola«, ki ga ne ureja v samostojnem zakonu, temveč v podzakonskem aktu. Sprememba uradnih podatkov o spolu je v dikciji »sprememba spola« urejena v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, za katerega je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve.

Sprememba spola je termin, ki se mu v diskurzih, spoštljivih do transspolnih oseb, izogibamo. Konotacija termina namreč sporoča, da je genitalna operacija tista, ki osebi spremeni spol, kar ni samo napačno, ampak tudi prispeva k nadaljevanju širjenja biološkega determinizma. Res je, da so za marsikatero transspolno osebo postopki telesne potrditve spola (hormonska terapija in/ali operacije) izrednega pomena, niso pa ti postopki tisti, ki oblikujejo ali določajo spolno identiteto osebe – ta je vedno oblikovana na osnovi samoidentifikacije.

  • Vključitev spolno nedoločenega identifikatorja v postopek pravnega priznanja spola

Sodelujoče smo vprašale_i o vključitvi spolno nedoločenega identifikatorja v postopek pravnega priznanja spola.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

Iz grafa je razvidno, da si 73 % sodelujočih želi, da bi poleg moškega in ženskega spola povsod v dokumentih obstajala tudi spolno nedoločena možnost, namenjena vsem, ki se identificirajo onkraj binarnega spolnega sistema in bi bila označena npr. z X. 7 % te želje nima, za 13 % to ni pomembno, 7 % pa jih je zapisalo, da bi morale biti več kot dve možnosti, da same tega ne bi potrebovale, si pa tega želijo za druge. Ne glede na to, da so se o vključitvi spolno nedoločenga identifikatorja v postopek pravnega priznanja spola izrekale le transspolne osebe, je ključno, da je ta možnost dostopna vsem osebam, ne glede na spolno identiteto.

Optimalna ureditev bi omogočala, da imajo dostop do pravnega priznanja spola tudi osebe z nebinarnimi spolnimi idenitetami, kar pa trenutno v Sloveniji ni mogoče, saj zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki občana_ke.

Ena izmed rešitev, ki bi zagotovila dostopnost pravnega priznanja spola tudi za nebinarne osebe je uvedba spolno nedoločene kategorije pravnega spola. To bi pomenilo, da bi bila poleg ženskega (Ž) in moškega (M) spolnega identifikatorja na voljo tudi možnost, namenjena vsem osebam, katerih identitete ne sovpadajo z binarnim spolnim sistemom, npr. s spolno nedoločeno oznako (X).

  • Tranzicija

Sodelujoče smo vprašale_i, koliko jih je (bilo) v procesu tranzicije.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.

36 % sodelujočih je (bilo) v procesu tranzicije, 54 % jih ni ali ni bilo v procesu tranzicije, 10 % pa je zapisalo: poskusno; interno; neuradno; nekako; ne še; trenutno razmišljam o MTF, vendar je veliko finančnih in psihičnih preprek.

Tranzicija (angl. transition) je kompleksen proces, znotraj katerega oseba naredi prehod iz spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, v spol, ki ga čuti kot sebi lastnega. Tranzicija vključuje začetek javnega življenja v lastnem spolu (zasebno je oseba morda že tako živela), psihološko/psihiatrično oceno, hormonsko terapijo, nadgradnjo ali izgradnjo sekundarnih spolnih karakteristik ter operativne posege za potrditev spola. Tranzicija vključuje tudi proces pravnega priznanja spola (v državah in v okviru pogojev, kjer in kot je to dovoljeno), torej pridobitev novih osebnih dokumentov s pravilnim spolom in spolnim identifikatorjem, ne pa tistim, ki je osebi bil napačno pripisan ob rojstvu. Tranzicija lahko vključuje vse zgoraj navedene postopke in posege, vendar to ni nujno – o poteku tranzicije odloča vsaka transspolna oseba sama zase.

  • Ocena obravnave pri psihiatrinji_u

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne izkušnje imajo z obravnavo pri psihiatrinji_u.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

40 % sodelujočih obravnavo pri psihiatrinji_u ocenjuje kot spoštljivo, 19 % kot učinkovito, 14 % kot hitro, 12 % kot neučinkovito in 5 % kot nespoštljivo. 44 % sodelujočih te izkušnje nima, 23 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da so včasih učinkovite_i, včasih ne; da niso bile_i v Sloveniji; so zadovoljne_i; da čakajo na datum obravnave; da je dolgotrajno.

V Sloveniji je za dostop do hormonske terapije in potrebno potrdilo psihiatra_inje. Zaenkrat sta v državi na voljo le dva psihiatra_inji, ki delujeta v Ljubljani, kjer je Interdiscriplinarni konzilij za potrditev spolne identitete. Ta deluje v okviru Ambulante za spolno zdravje, ki je del Centra za mentalno zdravje v Ljubljani.

Praksa je pokazala, da je potrdilo psihiatra_inje potrebno tudi za začetek postopka pravnega priznanja spola, kar, kot je bilo že zapisano, ni v skladu s človekovimi pravicami ter sodobnimi smernicami in praksami pravnega priznanja spola. Pravilnik o izvrševanju zakon o matičnem registru namreč pravi, da je za pravno priznanje spola potrebno potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol (37. člen).  Pri tem sprememba spola ne pomeni nujno že opravljenega operativnega posega za telesno potrditev spola ali jasno izražene želje po kakršnemkoli operativnem posegu.

  • Ocena obravnave pri endokrinologinji_u

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne izkušnje imajo z obravnavo pri endokrinologinji_u.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

17 % sodelujočih obravnavo pri endokrinologinji_u ocenjuje kot spoštljivo, 14 % kot učinkovito, 12 % kot hitro, 5 % kot neučinkovito. Nihče ni ocenil obravnave kot nespoštljive. 51 % sodelujočih te izkušnje nima, 16 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da niso bile_i v Sloveniji; da je obravnava prepočasna; da imajo dve različni izkušnji z dvema različnima endokrinologinjama.

  • Ocena obravnave pri urologinji_u

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne izkušnje imajo z obravnavo pri urologinji_u.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

15 % sodelujočih obravnavo pri urologinji_u ocenjuje kot spoštljivo, 5 % kot učinkovito, 5 % kot hitro, 5 % kot neučinkovito in 5 % kot nespoštljivo. 76 % sodelujočih te izkušnje nima, 7 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je proces prepočasen.

  • Ocena obravnave pri ginekologinji_u

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne izkušnje imajo z obravnavo pri ginekologinji_u.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

10 % sodelujočih obravnavo pri ginekologinji_u ocenjuje kot spoštljivo, 2 % kot učinkovito, 2 % kot hitro, 5 % kot neučinkovito in 7 % kot nespoštljivo. 78 % sodelujočih te izkušnje nima, 16 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je bilo neprijetno in da je poznavanje slabo.

  • Ocena obravnave pri družinski_em zdravnici_ku (splošni_em zdravnici_ku)

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne izkušnje imajo z obravnavo pri družinski_em zdravnici_ku.

Cifre nad stolpci predstavljajo odstotke.
Možnih je bilo več odgovorov.

44 % sodelujočih obravnavo pri splošni_em zdravnici_ku ocenjuje kot spoštljivo, 19 % kot učinkovito, 23 % kot hitro, 9 % kot neučinkovito in 7 % kot nespoštljivo. 42 % sodelujočih te izkušnje nima, 14 % pa je označilo odgovor drugo, pod kar so zapisale_i, da je bila obravnava pri splošni_em zdravnici_ku odlična; da so zadovoljne_i in da je bilo vsega po malem.

  • Potrebe transspolnih oseb, povezane zdravniškim osebjem in zdravstvenimi institucijami

Sodelujoče smo vprašale_i, kakšne so njihove potrebe v povezavi z zdravniškim osebjem in zdravstvenimi institucijami.

Cifre nad stolpci predstavljajo število oseb, ki meni, želi in potrebuje določeno storitev/način obravnave.
Možnih je bilo več odgovorov.

Sodelujoče_i so zapisale_i, da od zdravniškega osebja in zdravstvenih institucij, ki se ukvarjajo s tematiko transspolnosti, potrebujejo in si želijo več informiranosti in razumevanja za tematiko transspolnosti (19-krat), spoštljivo obravnavo (9-krat), hitro odzivnost in obravnavo (8-krat), empatijo (7-krat), podporo (3-krat), večjo dostopnost (3-krat), usklajenost s standardi obravnave transspolnih oseb po svetu (2-krat), osebo z lastno izkušnjo transspolnosti (1-krat), več razpoložljivih psihiatrinj_ov (1-krat), da konzilji nadaljuje po poti zadnjih dveh let (1-krat), pomoč pri financiranju kirurških posegov (1-krat).

  • Potrebe transspolnih oseb, povezane z nevladnimi organizacijami

Sodelujoče smo vprašale_i po njihovih potrebah, povezanih z nevladnimi organizacijami, ki delujejo (tudi) na področju transspolnosti.

Nevladne organizacije pogosto delujejo kot korektiv socialne države in države, ki spoštuje človekove pravice in so večkrat osnovna enota organiziranega civilno-družbenega gibanja za legimitacijo določene družbene manjšine.

Cifre nad stolpci predstavljajo število oseb, ki meni, želi in potrebuje določeno storitev.
Možnih je bilo več odgovorov.

Sodelujoče_i so zapisale_i, da od nevladnih organizcij, ki se ukvarjajo (tudi) s tematiko transspolnosti, potrebujejo in si želijo svetovanje, podporo, pomoč (17-krat), izobraževanje, informiranje javnosti o transspolnosti (6-krat), distribucijo informacij o transspolnosti v Sloveniji (5-krat), podpora pri obravnavi v zdravstvenem sistemu, pri zavarovalnicah, v javnih ustanovah (2-krat), ustvarjanje spolno nespecifičnih stranišč (1-krat), ustvarjanje seznama »varnih« prostorov (1-krat), zagovorništvo, pomoč pri integraciji v družbo (1-krat), prizadevanje za ureditev zakondaje (1-krat).


Zaključek

Raziskava potreb transspolnih oseb v Sloveniji je do sedaj največja raziskava transspolne skupnosti v Sloveniji, zato je pomembno, da LGBT+ skupnost, nevladne organizacje s področja zagovarjanja človekovih pravic, izobraževalne institucije ter politični in državni organov pripoznajo njene rezultate. Rezultati so bistvenega pomena tudi za transspolne osebe same in njihove bližnje, predvsem starše in družine. Dokler oseba ni razkrita, ne moremo nikoli zagotovo vedeti, ali je transspolna oseba ali ne,  zato je naslavljanje in vključevanje transspolnih oseb izredenga pomena in lahko znatno izboljša kakovost življenja transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb tako na individualni kot sistemski ravni.


Raziskava je bila del programa TransAkcija – transfeministična iniciativa za podporo in zavezništvo transspolnih oseb, katerega sta sofinancirali Mestna občina Ljubljana in TGEU – Transgender Europe.

Izšli publikaciji “Vsi spoli so resnični” in “Pravno priznanje spola v Sloveniji”

13226865_1117223734982721_2148369240680640449_n

“(V)pogled v transspolne osebe in tematike zahteva zmožnost preseganja družbene determiniranosti. Transspolne osebe in tematike namreč presegajo enega izmed osnovnih družbenih sistemov – binarni spolni sistem. Zahodna družba, osnovana na dihotomijah in neenakih razmerjih moči (prav te so namreč za nekatere vir mnogih doprinosov, tako materialnega dobička kot občutka moralne večvrednosti), nas želi prepričati, da je ta sistem edini, optimalen in, seveda, naraven. Transspolnost se ne želi zgolj postaviti ob rob binarnemu spolnemu sistemu in nekje, iz temnih in zaprašenih robov, omeniti svoj obstoj. Transspolnost se raje mogočno prepreda povsod in onkraj spolnega spektra in s tem opozarja ne zgolj sama nase in na svojo veličino, temveč tudi na (potencialno) krhkost binarnega spolnega sistema,” (Koletnik, A. Vsi spoli so resnični).

V sodelovanju sta Zavod TransAkcija in Društvo Legebitra izdali dve publikaciji o tematikah transspolnosti; Vsi spoli so resnični in Pravno priznanje spola v Sloveniji.

Publikacija Vsi spoli so resnični: Transspolnost, transseksualnost in cisspolna nenormativnost naslavlja večino osrednjih področij v življenjih transspolnih, transseksualnih in cisspolno nenormativnih oseb. Publikacija tako vključuje poglavja spol(i), transspolnost, transspolnost pri otrocih in mladostnicah_kih, proces potrditve spola, transseksualnost in tranzicija, transfobija in diskriminacija, pravni položaj transspolnih oseb v sloveniji in evropi, vodič za razumevanje in spoštljiv odnos, slovar, itd.

PDF publikacije: Vsi spoli so resnični: Transspolnost, transseksualnost in cisspolna nenormativnost

***

Publikacija Pravno priznanje spola v Sloveniji: Smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb naslavlja pravno (ne)ureditev pravic transspolnih in cisspolno nenormatvnih oseb.

Pravno priznanje spola je postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Pravno priznanje spola bi moralo temeljiti na enem samem izhodišču: samoidentifikaciji osebe in posamezničini_kovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola.

“Vse_i imamo pravico do spolne identitete. Pravno priznanje spola tako transspolnim in cisspolno nenormativnim osebam omogoča, da razvijajo in živijo svojo spolno identiteto ter uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot cisspolne osebe. Zato je potrebno primerno, da bi bilo pravno priznanje spola kot institut urejeno v zakonu, ki bi človekove pravice transspolnih oseb naslovil celovito, torej tudi pravice transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb, ki spola ne želijo pravno priznati. Trenutna ureditev v podzakonskem aktu, t.j. 37. členu Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05 in 69/09)1, ni ne vsebinsko in ne tehnično primerna,” (Gračanin, E. Pravno priznanje spola v Sloveniji).

PDF publikacije: Pravno priznanje spola v Sloveniji: Smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb

Informativno, poučno in normativov presegajoče branje želimo.

IDAHOBIT – Mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji

17. 5. je IDAHOBIT – Mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji.

IDAHO je bil ustanovljen leta 2004 z namenom pridobiti pozornost javnosti, medijev in družbe pri opozarjanju na  nasilje in diskriminacijo, ki jo doživljamo LGBTIQ+ osebe.
Datum 17. maj je bil izbran v spomin na leto 1990, saj je na ta dan Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost izbrisala s seznama mednarodnih klasifikacij bolezni.
Leta 2009 je bila kratici IDAHO dodana črka T, leta 2015 pa B, kar tvori sedanje ime IDAHOBIT.

 

69(1)

Področje transspolnosti je v Sloveniji zelo neraziskano kar prispeva k še večji nevidnosti in neslišnosti transspolnih oseb in tematike. Z namenom prispevati k informacijam o potrebah in izkušnjah transspolnih oseb v Sloveniji, sta Zavod TransAkcija in Društvo Legebitra v 2015 izvedle_i Raziskavo o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v potrebe, doživetja in želje transspolnih oseb, tako na individualni kot družbeni in sistemski ravni. Vprašalnik je pojem transspolnost uporabljal kot krovni pojem ter in tako naslavljal vse transspolne, transseksualne in cisspolno nenormativne osebe in tematike. V raziskavi je sodelovalo 65 oseb, starih med 15 in 63 let.

Raziskava je dala rezultat, da je 69 % sodelujočih na podlagi svoje spolne identitete doživelo diskriminacijo (posmeh, zlorabo, zasmehovanje, nasilje).

Lokacije doživete diskriminacije so bile raznolike; 45% sodelujočih je diskriminacijo doživela v javnih ustanovah in/ali pri javnih storitvah (na pošti, v trgovini), 43% v osnovni in/ali srednji šoli, 39% doma, 24% v službi, 10% na fakulteti, 6% pri zdravnici_ku. 39 % sodelujočih je dopisalo še odgovore, ki niso bili podani med možnostmi: v družbi, med prijatelji_cami, pri partnerju_ki, pri policiji, v medijih,  v LGBT skupnosti, na ulici, na wc-jih, znotraj religije, v zaporu.

Na svetovni ravni je raven transfobnega nasilja še bolj alarmantna.

V letu 2016 je bilo umorjenih 100 transspolnih oseb.

Podatek je iz poročila Trans Respect vs Transphobia – TvT, dolgoletne kvantitativno kvalitativnega raziskovalnega projekta katerega namen je monitoring transfobnih umorov in nasilja in deluje v okviru krovne evropske organizacije za tematike transspolnosti TGEU – Transgender Europe.

Poročilo prikazuje podatke, da je v letu 2016 bilo umorjenih 100 transspolnih oseb, kar je najvišja številka umorov za obdobje prvih 4 mesecev leta od začetka projekta leta 2008.

Med Januarjem 2008 in aprilom 2016 je projekt zabeležil 2115 umorov transspolnih oseb, od tega se 78 % umorov zgodi v Centralni in Latinski Ameriki.

TvT_TMM_IDAHOT2016_Infographics_EN

 

“Potrjujemo, da so interseksualne osebe resnične”

Intersex-Flag-672x372Interseksualna zastava oz. zastava interseksualnega ponosa.

Naslov tega prispevka je citat iz preambule medijske izjave, ki so jo ustvarile_i udeleženke_ci 3. Mednarodnega interseksualnega foruma, ki je potekal konec novembra 2013 v Valetti na Malti. Celotna preambula pravi:

“Potrjujemo, da so interseksualne osebe resnične in da obstajamo v vseh regijah in državah sveta. Na podlagi tega je interseksualne osebe potrebno podpirati pri tem, da so vodilne_i v družbenih, političnih in zakonodajnih spremembah, ki jih zadevajo.

Ponovno potrjujemo načela, ki so bila sprejeta na 1. in 2. Mednarodnem interseksualnem forumu in jih nadgrajujemo tako, da je njihov cilj končati diskriminacijo nad interseksualnimi osebami ter zagotavljati pravice do nedotakljivosti človekove telesne celovitosti, telesnega dostojanstva in samoidentifikacije.”

  • Interseksualnost (angl. intersex) je biološka/telesna nejasnost spola v okviru binarnega spolnega sistema oz. nezmožnost dojenčici_ku ob rojstvu pripisati izključno ženski ali moški spol. Interseksualne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, spolnih žlez, reproduktivnih organov in kanalov ter genitalij. Stopnje interseksualnosti se med seboj razlikujejo. Povprečno 1 od 200 dojenčic_kov se rodi kot interseksualna oseba.

Povezavi do dveh kratkih videov, kjer so predstavljene osnove interseksualnosti:

OII Europe (Organisation Intersex International Europe) je krovna evropska organizacija za organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic interseksualnih oseb. Ustanovljena je bila na Mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra 2012, med 2. Mednarodnim interseksualnim forumom v Stockholmu na Švedskem.

Med 18. in 22. aprilom je v Budimpešti potekala konferenca ‘I Have Rights’, ki je naslavljala človekove pravice interseksualnih oseb, organiziral pa jo IGLYO, v sodelovanju z interseksualnimi aktivistkami_i iz OII Europe, Ação Pela Identidade – API, Intersex Ísland, Intersexioni, itd.

Udeleženke_ci konference smo meddrugim bile_i seznanjene_i z obstoječo (minimalno) zakonodajo, ki vključuje pravice interseksualnih oseb na evropski ravni, zasnovale_i smo vsebino poročilo o interseksualnosti znotraj mladinskega in LGBTQI+ akvitizma ter pripročnika za starše interseksualnih otrok in izdelale_i osveščevalno kampanjo na temo interseksualnosti.

13043773_10156682712110391_670877494216113594_nUdeleženke_ci konference ‘I Have Rights’.

Uvodno predavanje o zgodovini interseksualnosti in aktivizma za človekove pravice interseksualnih oseb sta izvedli_a Kitty Anderson, član_ica izvršnega odbora OII Europe in predsednik_ca Intersex Island, in Ruth Baldacchino, član_ica izvršnega odbora ILGA World in programska_i vodja Intersex Fund pri Astraea Lesbian Foundation for Justice. Predavanje je termin interseksualnost predstavilo kot krovni termin, ki zajema vse raznolike variacije spolnih značilnosti/karakteristik.

  • Spolne značilnosti oz. spolne karakteristike (angl. sex characteristics) se delijo na primarne in sekundarne spolne znake. Primarni spolni znaki so tisti, ki so povezani neposredno z razmnoževanjem, to so genitalije in drugi reproduktivni organi. Sekundarni spolni znaki pa so tisti, ki niso potrebni za razmnoževanje, naprimer poraščenost, mišična masa, višina glasu, itd. Spolne značilnosti/karakteristike so osrednja osebna okoliščina, ki naslavlja človekove pravice interseksualnih oseb.

V letu 1849 je bila prva uradno zabeležena kirurška operacija interseksualnega otroka. Do sredine 20. stoletja so operacije sicer bile redke, kar pa se je znatno spremenilo z razvojem industrializacije. Ta je namreč omogočila gradnjo mnogih zdravstvenih objektov, kar sicer omogoča mnogo več zdravstvene oskrbe, hkrati pa tudi nadzora nad ljudmi in njihovimi telesi, kar je jasno razvidno iz monopolnega odnosa zdravstvene stroke do interseksualnih dojenčic_kov, otrok in ljudi. Interseksualne_i aktivistke_i poudarjajo, da je nujno ločiti tematike interseksualnosti in medicine. Obstajajo sicer primeri, kjer interseksualni otroci ali odrasli potrebujejo zdravstveno oskrbo zaradi raznolikosti svojih spolnih značilnosti/karakteristik, vendar so ti primeri redki. Interseksualne_i aktivistke_i imajo večinoma izkušnje, da želijo zdravnice_ki na njih opravljati (večinoma nepotrebne) normalizacijske operacije, redkokdo pa jih podpira v avtonomnosti njihove telesne raznolikosti.

Medicina je eden izmed osrednjih družbenih aparatusov, ki ohranja izredno neenako porazdeljena razmerja moči med osebami, ki telesno in osebnostno sodijo v binarni spolni sistem in osebami, ki se zaradi svoje spolne identitete in/ali spolnih značilnosti/karakteristik tja zaradi njegove rigoroznosti ne morejo uvrstiti. Zgolj osebe, ki se vanj lahko uvrščajo medicina prepoznava kot naravne in legitimne, ostale_i pa so videne_i kot potrebne_i zdravljenja. Takšna obravnava vodi do kršitev več človekovih pravic, med njimi pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti.

Kot pri vseh tematikah, ki naslavljajo pravice in potrebe oseb z manjšinskimi osebnimi okoliščinami, je tudi pri interseksualnosti bistvenega pomena, da o interseksualnosti govorimo z interseksualnimi osebami ali pa, v primerih kadar to ni mogoče, uporabimo vire, ki istovetno predstavljajo njihove izkušnje. Prispevek tako zaključujem z zelo kratkima intervjujema.

Santiago D’Almeida Ferreira in Emily Quinn sta interseksualni aktivistki_a, katerima sem zastavil_a nekaj vprašanj o tem, kako doživljata svojo interseksualnost in odnos družbe do interseksualnosti.

Santiago D’Almeida Ferreira je interseksualen aktivist iz Portugalske in predsednik Action for Identity, prve nevladne organizacije, ki na Portugalskem naslavlja tematike raznolikosti spolnih identitet in spolnih značilnosti/karakteristik.

20160419_110658Santiago D’Almeida Ferreira.

Kako je biti interseksualna oseba in kako to vpliva na druge tvoje identitete?

Santiago: “Nikoli nisem pomislil, da sem interseksualna oseba. To zame ni nekaj, kar bi vedel že v ranem otroštvu, nihče mi tega ni povedal. Sem pa od zelo mladih let vedel, da sem temnopolta oseba in to je vedno vplivalo na načine obravnave, ki sem jih bil deležen. Izkusil sem sovraštvo, nadlegovanje, zasmehovanje, v šoli so me izločile_i, ljudje se niso želele_i igrati z mano. Postopoma sem začel ugotavljati, da sta tudi moj spolni izraz in telo problem, predvsem v najstništvu. Jasno mi je bilo dano vedeti, da nisem takšen kot večina ljudi,  kar je bila tudi izkušnja izključitve. Biti temnopolta oseba in imeti telo, ki ni normativno mi je predstavljajo veliko stisko. Ti dve osebni okoliščini sta v meni prepleteni, medseboj neločljivo povezani. Biti interseksualna oseba zame ni ideniteta, s tem se ne identificiram, to je nekaj, kar preprosto vem, da sem. To je moja telesna raznolikost.”

Zakaj je pomembno, da obstaja gibanje za človekove pravice interseksualnih oseb?

Santiago: “Streti je potrebno vednost o binarnosti spolnih značilnosti. To je najbolj pomembno. Ob spoštovanju raznolikih spolnih značilnosti je osrednjega pomena tudi nedotakljivosti človekove telesne celovitosti in telesno dostojanstvo. Zelo je pomembno, da imamo avtonomijo nad lastnimi telesi. To ne velja samo za interseksualne osebe, temveč za vse ljudi. Pravico imamo imeti telesa, kakšrna so, brez da ljudje posegajo vanje. Naša telesa so raznolika, so različnih struktur, velikosti, značilnosti in vsa so v redu. Dovoljeno bi nam moralo biti imeti lastna telesa brez zunanjih prevpraševanj.”

Emily Quinn je interseksualna aktivistka iz Združenih državah Amerike, dela pa kot mladinska koordinatorka v organizaciji interACT.

20160421_105735Emily Quinn.

Zakaj je pomembno interseksualnim otrokom in mladostnicam_kom povedati, da so interseksualne_i?

Emily: “Otrokom in mladostnicam_kom je pomembno povedati, da so interseksualne_i, ker jim to daje iskrene podatke o tem, kdo so. Omogoča jim iskanje informacij o sebi in drugih oseb s podobnimi izkušnjami ter lastne skupnosti. Brez tega, da ti je povedano, kdo si, ne moreš vedeti, kam in komu pripadaš. Ogromno interseksualnih oseb doživlja hude stiske in sram, na družbeni ravni, in imajo občutek, da so same_i. Počutijo se nevidne, saj jim je prepovedano govoriti o svojih telesih in izkušnjah ali pa niti nimajo besed s katerimi bi se znale_i opisati. S tem, da se z njimi pogovarjamo o njihovih telesih ter jim je povedano, da so interseksualne_i, se jih informira in izobražuje o njihovih realnostih in jim daje možnosti poiskati sebi podobne ljudi, kar je izredno dragoceno.”

Kaj bi, kot interseksualna oseba in aktivistka, sporočila zdravnicam_kom in zdravstveni stroki?

Emily: “Interseksualnih oseb ni potrebno popraviti. Smo popolne_i, zdrave_i in srečne_i točno takšne_i, kot smo. Samo zato, ker smo interseksualne osebe, ne pomeni, da bomo potrebovale_i operacije ali da se bomo želele_i uvrščati v binarne sisteme zato, da bomo lahko srečne_i.”

                 Anja Koletnik

Video posnetki dogodkov iz cikla Transpektive

Cikel dogodkov Transpektive, ki ga v sodelovanju s Pritličjem organizira Zavod TransAkcija, v Pritličje prinaša kulturne, izobraževalne, filmske in literarne vsebine, ki iz različnih zornih kotov obravnavajo tematike transspolnosti, in, kar je še posebej pomembno, katere ustvarjajo transspolne aktivistke_i in umetnice_ki, torej transspolne osebe same.

DSC_0054 (800x533)Evan A. Grm tekom pogovora s Sophie Labelle. Fotografiral_a: Petra Peterka.

Marca sta v sklopu cikla potekala dva dogodka;

Transspolnost v stripu: Večer s Sophie Labelle, striparko, transfeministko in aktivistko, 17. 3., Pritličje

Posnetek dogodka

Sophie Labelle, transspolna aktivistka iz Montreala, je tekom svoje evropske turneje gostovala tudi v Ljubljani. Sophie je najbolj znana kot avtorica stripov Assigned Male, v katerih se preko transspolne protagonistke Stephie in drugih raznolikih transspolnih likov na kritičen, iskren, mestoma komičen, a vedno zelo pronicljiv način, loteva številnih zelo pomembnih tem v povezavi s transspolnostjo. Labelle tako prevprašuje obstoječe norme, stereotipe, predsodke v obstoječem družbenem sistemu, ki med drugim temelji na ne tako komični heteronormativnosti, cisnormativnosti in binarnem spolnem sistemu. S Sophie se je pogovarjal_a Evan A. Grm iz Zavoda TransAkcija.

***

Dan vidnosti transspolnih oseb: Transspolnost v literaturi, 31. 3., Pritličje

Posnetek dogodka

Na Dan vidnosti transspolnih oseb, ki se od leta 2009 po svetu obeležuje vsako leto 31. marca, je potekal tretji dogodek iz cikla Transpektive – literarni večer Transspolnost v literaturi.

Dan vidnosti transspolnih oseb je, med drugim, dan posvečen proslavljanju obstoja in dosežkov transspolnih oseb, zato smo skupaj z gostjami_i pregledale_i večino obstoječe literature s tematikami transspolnosti v slovenskem jeziku. Gostje_i so bile_i Salome, protagonitska prve biografije o transspolni ženski v Sloveniji, Anja Koletnik, aktivist_ka za tematike transspolnosti iz Zavoda TransAkcija in Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka, ki je med drugim v slovenščino prevedla nekatera osrednja dela transspolnih študij, transfeminizma in študij spolov avtoric_jev Kate Bornstein, Leslie Feinberg, Pat Califia, Judith Butler itd. Pogovor je moderirala Eva Gračanin.

Ce5Hc2NWAAAcC-2.jpg largeEva Gračanin, Anja Koletnik, Salome Žentil in Suzana Tratnik. Fotografiral: Mitja Blažič.

Dogodek je hkrati bila predstavitev nove publikacije Vsi spoli so resnični, obširne brošure, ki naslavlja večino bistvenih področjih v življenju transspolnih in cisspolno nenormativnih besed, ki so jo prevedle_i in priredile_i Evan A. Grm, Anja Koletnik in Martin Gramc, izdalo pa jo je Društvo Legebitra. Brošura bo zelo kmalu javno dostopna, informacije sledijo.

Transpektive | Dan vidnosti transspolnih oseb: Transspolnost v literaturi

31. MAREC I 19.00 I PRITLIČJE

988761_1073382366058699_1002440148132726622_n

Na Dan vidnosti transspolnih oseb (Transgender Day of Visibility – TDoV), ki se po svetu obeležuje vsako leto 31. marca, vabimo na tretji dogodek iz cikla Transpektive, in sicer na literarni večer Transspolnost v literaturi.

Dan vidnosti transspolnih oseb je, med drugim, dan posvečen proslavljanju obstoja in dosežkov transspolnih oseb, zato bomo skupaj z gostjami_i pregledale_i večino obstoječe literature s tematikami transspolnosti v slovenskem jeziku.
Pogovarjale_i se bomo s Salome, protagonitsko prve biografije o transspolni ženski v Sloveniji, z Anjo Koletnik, aktivistko_om za tematike transspolnosti iz Zavoda TransAkcija in s Suzano Tratnik, pisateljico in prevajalko, ki je med drugim v slovenščino prevedla nekatera osrednja dela transspolnih študij, transfeminizma in študij spolov avtoric_jev Kate Bornstein, Leslie Feinberg, Pat Califia, Judith Butler itd. Pogovor bo moderirala Eva Gračanin.

Dogodek bo hkrati predstavitev nove publikacije Vsi spoli so resnični, obširne brošure, ki naslavlja večino bistvenih področjih v življenju transspolnih in cisspolno nenormativnih besed, ki so jo prevedle_i in priredile_i Ana Grm, Anja Koletnik in Martin Gramc, izdalo pa jo je Društvo Legebitra.

***

Cikel dogodkov Transpektive v sodelovanju s Pritličjem pripravlja Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji. Transpektive v Pritličje prinašajo kulturne, izobraževalne, filmske in literarne vsebine, ki iz različnih zornih kotov obravnavajo tematike transspolnosti, in, kar je še posebej pomembno, katere ustvarjajo transspolne aktivistke_i, umetnice_ki, torej transspolne osebe same. Obljubljamo zanimive goste_je, nova znanja, predvsem pa priložnosti za aktivno sodelovanje pri ustvarjanju prostorov in diskurzov, ki so vključujoči in spoštljivi do transspolnih oseb.

Vabljene_i!

»Vse_i imamo spole« – Sophie Labelle, 17. 3. 2016, Ljubljana

 12347844_1682543845359080_5117289663764545898_nSophie Labelle. Vir

Zavod TransAkcija je znotraj serije dogodkov Transpektive v četrtek, 17. 3. 2016, v sodelovanju s Pritličjem gostila Sophie Labelle, striparko, transfeministko, aktivistko in  avtorico svetovno znanih stripov z naslovom Assigned male. Pogovor je vodil_a Ana Grm.

DSC_0020 (800x533)Ana Grm in Sophie Labelle. Fotografiral_a: Petra Peterka.

Sophie je na začetku predstavila ozadje in ideje o stripu Assigned male;

“Ne vidim se kot učiteljica, ampak kot oseba, ki ustvarja/priskrbi orodja. S stripom si želim pomagati ljudem navigirati vse te različne koncepte in zadeve. Razlog, zakaj sem sploh začela izdelovati stripe Assigned male je, da sem postala utrujena od ponavljanja in razlaganja enih in istih stvari; videla sem tudi kolegice_e aktivistke_e, kako so postajale_i izčrpane_i zaradi pojasnjevanja vedno istih konceptov.”

Skozi celoten pogovor se je na platnu vrtela diaprojekcija različnih odlomkov in slik iz stripa Assigned male, ki prevprašuje konstrukcijo spolov, cisnost (cisness), transnost (transness), normativne konstrukcije ženskosti in moškosti.

“Je strip za trans ljudi, o trans ljudeh od trans osebe, kar je zelo redko. Kar smo do sedaj videle_i, so predvsem dokumentarci o trans osebah, ki so patologizirali telesa trans oseb. Ti dokumentarci so bili narejeni od ne-trans ljudi. […] Nehati moramo s tem, da vidimo transnost (transness) kot del radovednosti.”

Za boljše razumevanje in zavedanje vpliva spolnih binarizmov, nam je Sophie orisala tudi zgodovinsko perspektivo, tako ospoljanja teles, binarnosti modre in roza barve, kot tudi močno povezavo jezika s kolonializmom.[1] Zavedanje zgodovinskega konstruiranja je pomembno za dekonstrukcijo in možnost uvida v realnost, ki je drugačna od sedanje, za videnje možnosti življenja preko binarnih opozicij in ospoljanja teles.

“Točno zdaj je trenutek v zgodovini človeštva, ko otroci sploh nimajo priložnosti biti v spolno nevtralnem okolju, pred ultrazvoki, pred osemdesetimi leti, dvajsetega stoletja, starši niso mogli opremit sobe, ali prebarvat zidov, ali nakupiti spolno specifičnih igrač pred rojstvom otroka. Zdaj to naredijo že prej. Prvič v zgodovini človeštva vidimo otroke, ki odraščajo v svetu in okolju, ki je že vnaprej ospoljen. S tem, ko sem stripe poimenovala Assigned male, sem hotela ta izraz naredit bolj pogost, bolj vsakdanji, da bi ga slišale_i bolj pogosto.”

“Konceptualizacija spolnih binarzimov je v veliki meri povezana s kolonializmom in ideali belopolte hegemonije. Angleški jezik je primer teh odločitev, ki so temeljile na izbrisu cisspolno nenormativnih oseb, predvsem staroselk_cev, vodji plemen pred kolonialne severne Amerike. Jezik in besede so pomembne, še posebej v trans skupnostih, kjer želimo ubesedit in uokvirit naše izkušnje. […] [J]az uporabljam transnost (transness, kot način demedikalizacije. […] Moramo se zavedati konstrukcije spolne binarnosti, ker je nasilna. Ljudje so zatirani in izkoriščani zaradi tega. […] Mnoge_i se ne zavedajo, kako je stati med dvema kolonama, ko učitelj_ica reče, da se morata narediti dve skupini; ena punc in druga fantov, in ti stojiš vmes in bi najraje umrl_a… čeprav si star_a 8 let.”

Zadnji del pogovora je bil namenjen predvsem njenemu pripovedovanju o izkušnji spletnih podpornih skupnosti. Opisovala je, kakšne izkušnje ima z internetom, tako dobre kot slabe, kaj vse ti internet lahko nudi in kakšne komentarje je dobivala s strani ljudi okoli nje.

“Ko sem se razkrila na internetu, sem vedno več časa preživljala za računalnikom; iskala sem nove načine za spopadanje z izkušnjami. Vsi okoli mene so me obtoževali,  da sem odvisna od interneta in spletnih skupnosti, govorili so mi ‘to ni resnični svet, moraš se soočiti z resničnim svetom, odrasti in si zgradi obrambni mehanizem.’ To ne deluje tako! Ko odraščaš z nenehnimi izzivi in občutkom, da si edina oseba na svetu, ki doživlja to, kar doživljaš, si ne zgradiš obrambnega mehanizma, ampak stisko in nizko samozavest. Težko je postati sam_a svoj_a, ko si nenehno v stiski.”

S tem citatom tudi zaključujem povzetek dogodka, ki se mi je zdel s perspektive ne-trans osebe zelo navdihujoč; poln subverzivnih idej obračanja diskurzov, poln koščkov njenih izkušenj, v katerih vidim točke upora in krepitve moči, poln zgodb in orodij, s katerimi si lahko posameznice_ki in skupnosti pomagamo pri strokovnem delu z otroki ali odraslimi.

DSC_0054 (800x533)Fotografiral_a: Petra Peterka.

Prevpraševanje in spreminjanje dominantnih diskurzov je možno na neskončno načinov in z neskončnimi metodami, dokler imamo v mislih, da med sabo nismo, kot pravi Kate Bornstein, hudobne_i.

Katja Sešek

[1] Ospoljenje je proces, kjer zdravnik, na podlagi zunanjih genitalji, otroku pripiše enega od dveh, binarnih spolov. Otrokovo telo torej ospoli. Telesa so ospoljena tudi kasneje, skozi spolno specifične obleke, barve, igrače, poklice, itd.